Telefon: +386 5 7318 800
 

Dan šole: Razgibajmo sebe in naš kraj

Letošnji dan šole, posvečen spominu na našega pisatelja dr. Bogomirja Magajno, smo obeležili v soboto, 7. 4. 2018.

Dejavnosti so potekale pod geslom  »Razgibajmo sebe in naš kraj«, ki so se jih poleg učencev in učiteljev udeležili tudi starši ter stari starši naših učencev.

V sončnem in toplem sobotnem dopoldnevu smo se podali na različne rekreacijske poti v našem okolišu in ob tem spoznavali bogato naravno, kulturno, zgodovinsko in tehniško dediščino. Tako smo udejanjali tudi načelo Mreže zdravih šol in strnili vsebine zdravega načina preživljanja prostega časa z navajanjem na športni življenjski slog.

In, da smo pri tem tudi uživali, se lahko sami  prepričate  »v sliki in besedi… » naših poročevalcev.

Zahvaljujemo se zunanjim sodelavcem – lokalnim vodnikom, ki so nam avtentično pripovedovali o lepotah naših krajev: Mirjam Frankovič Franetič, Štefki Novak Žnidarčič, Ivanu Bernetiču,  Marici Tavčar, Franku Uršiču, Zdravku Renčlju in gasilcem PGD Divača, ki so poskrbeli za varnost.

 

Damijana Gustinčič

 

1. triletje: Škocjanske jame v resničnem in pravljičnem svetu


Učenci in učitelji so povabili starše in ostale sorodnike, da se jim pridružijo na pohodu do Škocjana. Starši, stari starši, bratci in sestrice so se vabilu v lepem številu odzvali.

Vsi pohodniki so se zjutraj zbrali v avli divaške šole, kjer jih je sprejela pomočnica ravnateljice Nives Skuk, jim predstavila koncept letošnje šolske naloge, ki se je zaokrožila z obeležitvijo dneva šole. Sledila je predstavitev pohodne poti in razdelitev kartončkov, na katere so najmlajši udeleženci zbirali žige na kontrolnih točkah.

Pohodnike je pot vodila iz Divače v Dolnje Ležeče, kjer so se ob cerkvici malce odpočili in  pridobili prvi žig. Pot jih je nato vodila po markirani poti do Gradišča, kjer je bila druga kontrolna točka in težko pričakovana malica. Po malici je sledil ogled notranjosti cerkvice Sv. Helene, ki se ponaša s 500 let starimi freskami. G. Ivan Bernetič je obiskovalcem predstavil pomen in zgodovino teh starih stenskih poslikav.

Iz Gradišča jih je pot vodila do vasi Betanja, kjer so učenci pridobili še tretji kontrolni žig. Po krajšem počitku so si pohodniki v galeriji Pr K’ščaki ogledali fotografsko razstavo ga. Vlaste Gorup.

Po ogledu razstave se je skupini pridružila ga. Štefka Novak Žnidarčič, ki je vse skupaj prisrčno pozdravila in jim predstavila Betanijo in Škocjan, kraja, ki ležita v srcu Parka Škocjanske jame. Tamkajšnje prebivalce je že od nekdaj navdihovala reka Reka, ki ponikne v skrivnostni svet podzemlja in skozi stoletja so nastajale različne pravljice in legende. Pripovedovale so o graščakih, nenavadnih pravljičnih bitjih … Gospa Štefka je mladim pohodnikom pripovedovala pravljico o zimskih jagodah.

Zaključno dejanje pohoda je predstavljala podelitev zasluženih medalj, ki so jih učenci prejeli na vaškem trgu v Škocjanu.

Barbara Jazbec

 

4. a in 4. b: Pestra zgodovina ob reki Reki


Na pohod iz Divače do Famelj nas je s svojim bogatim znanjem popeljala bivša učiteljica naše šole in predsednica Turističnega društva Vreme, gospa Mirjam Frankovič Franetič. Ob prijetnem vremenu in čudovitem razgledu smo na poti spoznavali naravno in kulturno dediščino naših krajev. Na Gradišču nas je v cerkvi Sv. Helene sprejel gospod Ivan Bernetič, kjer smo občudovali freske. Na razgledišču smo se orientirali, poimenovali bližnje in daljne kraje, vzpetine in doline. Spustili smo se do reke Reke, ji prisluhnili in si ogledali ruševine mlinov, ki so v preteklosti delovali in dajali kruh našim prednikom. Po daljšem vzponu smo prispeli na grad Školj, se seznanili z njegovo zgodovino in občudovali murvin nasad. Pot nas je vodila do Škofeljskega mostu, ki je sedaj na žalost zaprt za promet zaradi ugreza zidu. Pohod smo zaključili pri rudniški stavbi v Famljah, kjer smo izvedeli o delovanju rudnika nekoč. Skupaj s starši in učitelji smo preživeli aktiven, zdravju koristen in poučen dopoldan. Koliko lepot človek lahko doživi in spozna v naravi v enem samem dopoldnevu …

Lidija Uršič

 

5. razred: Literarna pot Bogomirja Magajne


Učenci 5. razreda, njihovi mlajši bratci in sestrice, starši, stari starši ter tete so se v velikem številu zbrali pred telovadnico divaške šole, kjer sta jih sprejela razredničarka in učitelj športa Danijel Malnar. Po uvodnem nagovoru razredničarke in vodje pohoda Mirjam Trampuž, opisu dejavnosti, ki so potekale med šolskim letom ter zaključku dneva šole s predstavitvijo glasila Vremščica, so se z osebnimi avtomobili peljali do vasi Famlje, Športnega centra Vreme. Od tod so krenili po markirani Magajnovi poti, poti, po kateri je hodil tudi pisatelj dr. Bogomir Magajna, skozi vas Dolnje Vreme (Špile) do vrha Vremščice.  Med potjo so vsi udeleženci spoznavali kulturne in naravne znamenitosti Vremske doline (ostanki rudniških objektov v Famljah, kamniti portal Deklevove domačije v Vremskem Britofu,  kamniti križ v Dolnjih Vremah, rojstno hišo Bogomirja Magajne v Gornjih Vremah, cerkev sv. Urbana pod vrhom Vremščice). Po daljšem vzponu, ki so ga vsi pohodniki premagali brez težav, jih je na vrhu Vremščice pričakala burja, ki pa jih ni zmotila, da je nastala tudi gasilska fotografija za spomin.  Pohodniki so bili očarani in navdušeni nad razgledom Vremske doline, Brkinov in Divače. Tudi Triglav so videli v daljavi.

Sproščeni, dobre volje in nasmejani, ker so osvojili željen cilj, so se spustili v dolino, kjer jih je pričakalo presenečenje.

Mirjam Trampuž

 

6. a in 6. b: Kamen za oko, sivka za dušo


Pot nas je vodila ob železniški progi  iz Divače, mimo Gorenj do Povirja. Pred vasjo

sta nas pričakala gospoda Zdravko Renčelj in Franko Uršič, ki sta postala naša vodnika na preostanku poti. Najprej nas je gospod Renčelj popeljal do nasadov sivke in nam povedal, kako je do gojenja sivke pri njih sploh prišlo. Nato je našo pozornost preusmeril na suhe zidove, ki obdajajo njihove parcele. Razložil nam je nastanek, razvoj, začetek propadanja in na koncu poudaril pomen ohranjanja suhih zidov na Krasu. Opozoril nas je, da smo vsi poklicani k temu, da ohranjamo našo kulturno dediščino in da skupaj skrbimo za čistejše okolje.  Po njegovi izčrpni razlagi nam je gospa Julka Renčelj postregla s sivkinim čajem in sivkinimi piškoti.

Naš naslednji postanek je bila domačija Tavčarjevih, kjer je gospa Marica Tavčar spregovorila o pomenu kamna in o kamnoseštvu v teh krajih. Z zanimanjem smo si ogledali prekrasne izdelke, ki nastajajo pod kamnosekovimi rokami.

Gospod Franko Uršič nas je nato popeljal skozi vas in nam med potjo razložil, kako pomembne spremembe je v kraj pripeljala železnica. Po gozdni poti smo med sproščenim klepetom prispeli na vzpetino Gura nad Povirjem. Tam smo si v prijetni senci dreves privoščili zasluženo malico. Gospod Uršič je pred odhodom namenil še nekaj besed že nekoliko dotrajani Marijini cerkvi  na Guri, nato pa smo se s strumnim korakom odpravili nazaj  proti Divači, saj nas je čas že malo preganjal.

Suzana Kavčič

 

Učenci 7., 8. in 9. : Orientacija v domačem kraju


Učenci so se pomerili v orientaciji v svoji domači pokrajini. Dan je bil kot naročen za gibanje na svežem zraku.

Na trasi,  dolgi 5 kilometrov,  so morali poiskati šest kontrolnih točk, na katerih so pod budnim očesom učiteljev reševali različne naloge tako s področja naravoslovja, fizike, geografije kot tudi s področja slovenščine in angleščine. Naj omenimo, da so tako morali učenci obnoviti znanje o nastanku kraških pojavov, se znati ustrezno orientirati po zemljevidu in pravilno izračunati širino ter posledično pretok vode takratnega aktivnega vodnega zajetja. Da je bilo tekmovanje še bolj razburljivo, so se morali pri Škrateljnovi hiši učenci preleviti v angleške novinarje, ki »pišejo« pripoved o življenju znane osebe.

Znotraj mešanih, a skrbno načrtovanih skupin,  je bilo zaznati veliko medsebojnega sodelovanja, dinamike in kolektivizma nasploh.

Seveda je del zdravega odraščanja tudi smeh. To vsekakor dobro ve sežanski stand up komik Žan Papić, ki je na podelitvi nagrad najboljšim skupinam, poskrbel za polno mero dobre volje.

Namen dneva šole je bil tako dosežen. Učitelji smo se ob pogledu na zadovoljne učence strinjali, da je druženje na svežem zraku nadvse pomembno in koristno. Učenci so izrazili željo po še daljšem orientacijskem teku, z več kontrolnimi točkami.

Anja Abram

 

 

 

 

 

 

 
 
 

Deli