Telefon: +386 5 7318 800
 

Dnevnik zimske šole v naravi v Planici

5. dan, petek, 8. marec 2019

Pozdravljeni!

Javljamo se še zadnji dan, vendar iz domačih logov.

Nestrpno smo pričakovali dopoldansko tekmo v veleslalomu, vendar zaradi slabih snežnih razmer je tekma odpadla. Zato smo se še zadnjič peljali v Kranjsko Goro in si privoščili dopoldansko sproščeno smučanje po strminah.

Po kosilu smo vsi prejeli zasluženo priznanje za uspešno opravljen smučarski tečaj. Nagrajena je bila tudi soba številka 32, ki je bila vseh pet dni najbolj pospravljena. Njeni prebivalki sta bili Karin In Dina. Čestitke.

Predenj smo se podali na pot proti Divači, smo si v bližnji vasi Rateče ogledali tipično alpsko domačijo,  Kajžnkovo  hišo, v kateri je stalna muzejska razstava »Etnološka dediščina Rateč« in spoznali življenje tamkajšnjih domačinov. Pomerili smo se tudi v simulaciji smučarskih skokov. Zelo uspešni smo bili v poletih, tako v dolžini kot tudi v slogu.

Vsake lepe stvari je enkrat konec in tudi letošnje zimske šole v naravi.

Uživali smo, se imeli lepo, bili smo dobre volje in nasmejani, naučili smo se veliko novih stvari ter pridobili izkušnje iz različnih zimskih športov.

In dragi starši, lahko ste ponosni na svoje otroke, kajti z učiteljem Danijelom,  učiteljico Anjo in Mirjam smo ponosni na  vaše otroke, naše učence, ki so s svojim trudom bili aktivni in zanimanjem prisluhnili vsem dejavnostim v letošnji šoli v naravi.

In če smo iskreni, bi z veseljem ostali še kakšen dan v dolini pod Poncami.

Hvala vsem, ki ste spremljali naše javljanje v živo iz Planice.

 

4. dan, četrtek, 7. marec 2019

Naše javljanje iz prečudovite Planice  (žal iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče)

Prebudili smo se v deževno jutro, ki pa nami ni pokvarilo novih doživetij, ki so nas čakala. Pravi smučar mora znati vijugati po belih strminah tudi v deževnih pogojih, zato smo se zjutraj zopet podali na kranjskogorska smučišča. Bili smo malo premočeni, a kljub temu smo vztrajali do poldneva. Se vprašate zakaj? Naj vam povemo starši, da so vaši otroci zelo vztrajni, navdušeni in nobena vremenska neprilika jim ne more do živega. Učitelji smo nanje zelo ponosni. Po kosilu smo se spomnili domačih in jim napisali pozdrave. Ker smo bili zelo hitri, nami je ostalo se toliko časa, da smo ponovili decimalna števila.

Popoldne nas je čakalo tudi novo presenečenje, saj je učitelj Matija v prejšnji službi krotil leve in žongliral s tortami. Ker je v novi službi nadvse dobre volje, nam je zaupal kar nekaj cirkuških skrivnosti; nas naučil žonglirati z eno, dvema in tremi žogicami, z ruticami, kiji, obroči, poigravali smo se diablom, premetavali flower sticks, vrteli poi in ravnotežje lovili na monociklu. Ker smo bili tako zavzeti s cirkuškimi aktivnostmi, nismo niti opazili, da sta se nam v telovadnici pridružila

dva slovenska smučarja Žan Kranjec in Štefan Hadalin. In kot se spodobi je nastala gasilska fotografija.

Kot vedno je zadnji večer pred odhodom najbolj zabaven. Na zaključnem večeru so se nam pridružili tudi učenci iz osnovne šole Prevole (Suha krajina, Dolenjska). Videli smo veliko izvirnih točk, se zabavali ob glasbi in skupaj zaplesali. Bilo je noro.

Pošteno smo se nasmejali in zadovoljni odpravili na nočni počitek. Kot pravi športniki smo hitro zaspali.

 

3. dan, sreda, 6. marec 2019

Pa smo zopet skupaj.

Vreme: sončno

Temperatura zraka: – 8°C

Veter: 9 km/h, SV

Tlak: 1023 hPa

Ja, ne boste verjeli, tudi na zgornje podatke smo vsak dan zelo pozorni.

Težko je bilo vstati ob 7. uri. Verjamete? No, mi smo zelo delavni in marljivi, zato smo dan začeli z aktivno  jutranjo telovadbo in se popolnoma zbudili. V dopoldanskem času smo tudi danes urili in nadgrajevali tehnikah alpskega smučanja za spremembo na smučišču v Kranjski Gori in tudi na Vitrancu smo bili. Verjetno se sprašujete, če smo se spustili po progi, kjer bo čez nek dni tekma za svetovni pokal? No ja, nekaj znanja nam še manjka, vendar je naše znanje v smučanju vsak dan boljše, opazen je izrazit napredek pri vseh. Po strminah smo zelo korajžni.

Po kosilu nas je čakala nova dogodivščina, tek na smučeh. Učiteljica Tanja in učitelj Miha sta nas  najprej poučila, kašno opremo mora imeti posameznik za tek na smučeh (čevlje, smuči in palice), kasneje pa sta jo nam razdelila. Odpravili smo se na bližnjo urejeno vadbeno progo in se preizkusili v teku na smučeh. Nekateri so bili bolj, drugi manj navdušeni nad to disciplino. Vseeno smo se zabavali, se nasmejali in se lepo imeli. Priznati moramo, da ta zimska disciplina ni enostaven šport, vendar zelo zabaven in zdrav.

Dan smo zaključili z nočnim pohodom proti Tamarju.

Iz doline pod Poncami bo to za danes vse.

Lahko noč do  jutri.

 

2. dan, torek, 5. marec 2019

Halo, Halo!

Zopet se oglašamo iz Planice.

Zbudili smo se v popolnoma jasno in hladno jutro. Da pa smo se popolnoma zbudili, smo se najprej razgibali pri jutranji telovadbi. Naš današnji dan je bil pester. Takoj po zajtrku smo se kot pravi smučarji odpeljali na smučišče v mondeno Kranjsko Goro, kjer smo se preizkusili po strminah vseh »Mojc in Kekcev«.  »Kar dobro nam je danes šlo. Na vrh smučine smo se samostojno odpeljali s krožci in sedežnico, nato pa se z velikimi zavoji pogumno spustili po bregu navzdol.«

Popoldanske dejavnosti so se začele s spoznavanjem zgodovine smučarskih skokov. Najprej smo si ogledali Nordijski center Planica. V osrednjem objektu, ki predstavlja središče tekaškega in skakalnega dela centra, je razgledna ploščad, planiški muzej in vetrovnikPoleg zunanjih tekaških prog v zimskem času, lahko obiskovalci željni teka na smučeh tečejo tudi poleti na pokritem notranjem tekaškem poligonu Nato pa nas je čakala naša največja dogodivščina današnjega dne: vzpon po stopnicah na vrh največje letalnice na svetu, leta 2015 prenovljene letalnice bratov Gorišek (240 metrov). Uganete koliko stopnic je bilo potrebno premagati do vrha? Naj vam zaupamo, da jih je bilo 1191. Na vrhu smo si ogledali tudi leseni objekt, v katerem se svetovni orli pripravljajo in koncentrirajo na svoj polet. Da pa se nismo vračali po isti poti, smo »skočili« čez greben do obnovljene Bloudkove skakalnice in se ob njej spuščali v dolino. Čeprav smo bili malo utrujeni, navdušenja nismo skrivali. Uspelo nam je.

Pred večerjo smo razgibali naše možganske z angleščino in matematiko.

Ker pa je danes pustni torek, smo tudi mi ta norčavi dan popestrili s plesom v maskah.

Iz doline pod Poncami bo to za danes vse.

Lahko noč do  jutri.

 

 

  1. dan, ponedeljek, 4. marec 2019

Danes, 4. marca 2019, smo se z učenci šestih razredov in  z dvema spremljevalcema, Mirjam Trampuž in Danijelom Malnarjem,  ter z učiteljico smučanja Anjo Ferfila, podali na preživljanje petih dni zimske šole v naravi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti  Planica z namenom učenja in izpopolnjevanja tehnik alpskega smučanja.  V dolini pod Poncami nas je pričakal sneg.  Takoj, ko smo se namestili v sobe, se seznanili z domskimi pravili in pojedli okusno kosilo, smo začeli z dejavnostmi na snegu.

Skupina desetih smučarjev je po kosilu odšla v bližnjo Tiho dolino, kjer so izpolnjevali svoje znanje.  Začetniki pa so svoje znanje preizkusili na smučišču Slatna v Planici (smučišče je v bližini doma) in pričeli z učenjem alpskega smučanja.

Ker smučar ne sme na smučišče brez znanja FIS pravil, smo se pred večerjo seznanili z njimi. A današnjega dne ni bilo še konec, saj smo še pred večerjo pričeli s pisanjem dnevnika, v katerega bomo zapisovali dogodke, ki so se nam najbolj vtisnili v spomin.

Sledila je večerja in ker pravijo, da je prvi dan najtežji, smo se po večerji ogledali film o teptalcih snega na velikanki in o zgodovini smučarskih poletih v Planici ter se pomerili v športnih aktivnostih v telovadnici.

Utrujeni od poti in vseh dogodivščinah prvega dne, smo popadali v svoje postelje ter hitro zaspali.

Imamo se zelo lepo, smo nasmejani in uživamo v sproščenem vzdušju.

Polni novih znanj nestrpno pričakujemo jutrišnji dan.

Pa naj bo za prvi dan dovolj .

V jutrišnjem javljanju pa … , naj ostane presenečenje.

Lahko noč!

 

 

 

(Skupno 829 obiskov, današnjih obiskov 1)
 
 
 

Deli