Telefon: +386 5 7318 800
 

Dnevnik zimske šole v naravi v Planici

5. dan, petek, 10. februar 2017

Pozdravljeni!

Javljamo se še zadnji dan, vendar iz domačih logov.

Nestrpno smo pričakovali dopoldansko tekmo v mnogoboju. Prav vsi učenci smo tekmovali  v veleslalomu, snežnem poligonu in  v znanju o obnašanju na smučišču. Najboljši rezultat med dečki je dosegel Jure Valečič,  drugi je bil Taj Ražem  in tretji Andraž Prelc . Med deklicami je bila prva Vita Dodič, druga Sara Škamperle in tretja Naja Božeglav. Vsi učenci so prejeli tudi priznanje o uspešno opravljenem smučarskem tečaju. Nagrajena je bila tudi soba številka 42, ki je bila vseh pet dni najbolj pospravljena. Njene prebivalke so bile: Naja, Vita, Nikolina in Tinkara.

Predno smo se podali na pot proti Divači, smo si v bližnji vasi Rateče ogledali tipično alpsko domačijo,  Kajžnkovo  hišo, v kateri je stalna muzejska razstava »Etnološka dediščina Rateč« in spoznali življenje tamkajšnjih domačinov. Pomerili smo se tudi v simulaciji smučarskih skokov. Zmago si je priboril Jakob Skerbiš z 139 m dolgim skokom in lepimi ocenami za slog.

Vsake lepe stvari je enkrat konec in tudi letošnje zimske šole v naravi. Uživali smo, se imeli lepo, bili smo dobre volje in nasmejani, naučili smo se veliko novih stvari ter pridobili izkušnje iz različnih zimskih športov.

Z učiteljem Danijelom in Tonetom smo ponosni na učence, ki so s svojim trudom bili aktivni in zanimanjem prisluhnili vsem dejavnostim v letošnji šoli v naravi.

In če smo iskreni, bi z veseljem ostali še kakšen dan v dolini pod Poncami.

Hvala vsem, ki ste spremljali naše javljanje v živo iz Planice.

 

 

4. dan, četrtek, 9. februar 2017

Pozdravljeni iz Doline skakalnic.

Zbudili smo se v zasneženem jutru. Malo smo bili nejevoljni, ker smo pričakovali sonce.  Danes so se nam pridružili tudi smučarji »tretje jakostne skupine«. Presmučali smo vse Mojce, Kekce, Rožlete in Dolenčev rut. Po začetnem strahu pred strmino, smo se hitro privadili in uživali v smuki z učitelji Tonetom, Danijelom in Živo. Tudi današnja dopoldanska malica nam je teknila pod kozolcem.

Popoldanske dejavnosti so se začele s spoznavanjem zgodovine smučarskih skokov. Najprej smo si ogledali nov Nordijski center Planica. V osrednjem objektu, ki predstavlja središče tekaškega in skakalnega dela centra, je razgledna ploščad, planiški muzej in vetrovnik. Poleg zunanjh tekaških prog v zimskem času, lahko obiskovalci željni teka na smučeh tečejo tudi poleti na pokritem notranjem tekaškem poligonu. Za najmlajše obiskovalce je tudi poskrbljeno saj  se lahko zabavajo v otroškem adrenalinskem parku in v otroškem kotičku v osrednjem tekaškem objektu. Najbolj drzni pa lahko doživijo spust po jeklenici – PlanicaZipline, ker lahko doživite občutke slovenskih orlov in svetovne skakalne elite s pomočjo najstrmejšega zipline spusta na svetu in preletite planiško velikanko, največjo letalnico na svetu. Polet je dolg  566 m, pri katerem dosežete hitrosti do 90km/h v samo nekaj sekundah.

Obisk skakalnic so zaključili z našo najbolj priljubljeno disciplino, sankanjem. S sanmi smo se odpravili po poti doline Tamar. Po dobrem kilometru hoje nas je učiteljica Mina poučila o varnem sankanju. V parih smo se posedli na sani in se spustili po zasneženi poti  do doline. Uživali smo  in se pošteno nasmejali drug drugemu.

Kot vedno je zadnji večer pred odhodom najbolj zabaven. Na zaključnem večeru so se nam pridružili tudi učenci iz šole Polde Stražišar iz Jesenic. Videli smo veliko izvirnih točk, se zabavali ob glasbi in skupaj zaplesali. Bilo je noro.

Pošteno smo se nasmejali in zadovoljni odpravili na nočni počitek. Kot pravi športniki smo hitro zaspali, saj nas jutri čaka vrhunec šole v naravi, smučarski mnogoboj, kjer bomo pokazali vse naše znanje, katero smo  pridno nabirali skozi teden, kateri je žal tako hitro minil.

 Naše javljanje iz prečudovite Planice  se danes zvečer končuje. Žal!

Ponovno se slišimo iz domačih logov, kjer vam bomo razkrili dogodivščine zadnjega dne zimske šole v naravi.

Lahko noč, dragi moji.

 

 

3. dan, sreda, 8. februar 2017

Pa smo zopet skupaj.

Vreme: oblačno

Temperatura zraka: – 5°C

Veter: 6 km/h, SV

Tlak: 1023 hPa

Ja, ne boste verjeli, tudi na zgornje podatke smo vsak dan zelo pozorni.

Težko je bilo vstati ob 7. uri. Verjamete? Pa še kulturni praznik je. No, mi smo zelo delavni in marljivi, zato smo dan začeli z aktivno  jutranjo telovadbo in se popolnoma zbudili. V dopoldanskem času smo tudi danes urili in nadgrajevali tehnikah alpskega smučanja za spremembo na smučišču v Podkorenu, kjer se nam je pridružila tudi »druga jakostna skupina« z učiteljem Danijelom. Verjetno se sprašujete, če smo se spustili po progi, kjer bo v začetku marca tekma za svetovni pokal? No ja, nekaj znanja nam še manjka, vendar je naše znanje v smučanju vsak dan boljše, opazen je izrazit napredek pri vseh. Po strminah smo zelo korajžni.

Po kosilu nas je čakala nova dogodivščina, tek na smučeh. Učiteljica Mina nas je najprej poučila, kašno opremo mora imeti posameznik za tek na smučeh (čevlje, smuči in palice), kasneje pa nam jo je razdelila. Odpravili smo se na bližnjo urejeno vadbeno progo in se preizkusili v teku na smučeh. Nekateri so bili bolj, drugi manj navdušeni nad to disciplino. Vseeno smo se zabavali, se nasmejali in se lepo imeli. Priznati moramo, da ta zimska disciplina ni enostaven šport, vendar zelo zabaven in zdrav.

Dan smo zaključili s športnimi in štafetnimi igrami v telovadnici ter s tretjim popisanim listom v dnevniku.

Iz doline pod Poncami bo to za danes vse.

Lahko noč do  jutri.

 

 

 

2. dan, torek, 7. februar 2017

Dober večer.

Zopet se oglašamo iz Planice.

Da smo se popolnoma zbudili, smo se najprej razgibali pri jutranji telovadbi. Naš današnji dan je bil pester. Takoj po zajtrku se je »prva jakostna skupina« odpeljala na smučišče v mondeno Kranjsko Goro, kjer smo se preizkusili po strminah vseh »Mojc in Kekcev«.  Ostali dve skupini pa sta se urili  v tehnikah alpskega smučanja na smučišču Slatna v Planici. Sredi dopoldneva so nas razveselili sončni žarki.   »Kar dobro nam je danes šlo. Na vrh smučine smo se samostojno odpeljali s krožci, nato pa se z velikimi zavoji pogumno spustili po bregu navzdol.«

Po kosilu  smo se oblekli pohodniško in se iz sonca obsijani dolini pod Poncami podali na zimski pohod v dolino Tamar. Po uri in pol smo prispeli do koče v Tamarju in bili navdušeni nad pogledom gore, obsijane z zahajajočim soncem. Naj vam namignemo, da jo ima Planinska zveza Slovenije v svojem grbu. Ali uganete ime te gore v Julijcih? Pošteno smo se namučili, vendar smo z vztrajnostjo premagali pot in bili na cilju presrečni. »Res smo dobri!« smo vzkliknili in kot se spodobi naredili gasilsko fotografijo.

Po obilni in zelo okusni večerji smo si ogledali film o zgodovini skokov v Planici ter razgibali naše možgančke z angleščino.

Za zaključek današnjega dne pa smo zapisali vtise in vse dogodke v dnevnik.

Lahko noč do jutri.

 

1. dan, ponedeljek, 6. februar 2017

Danes, 6. februarja 2017, smo se z učenci šestega razreda in  z dvema spremljevalcema, Mirjam Trampuž in Danijelom Malnarjem,  podali na preživljanje petih dni zimske šole v naravi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti  Planica z namenom učenja in izpopolnjevanja tehnik alpskega smučanja.  Med potjo se nam je pridružil učitelj smučanja Anton Lah. V dolini pod Poncami nas je pričakala prava snežna pravljica, saj je čez noč zapado 30 cm novega snega.  Takoj, ko smo se namestili v sobe, se seznanili z domskimi pravili in pojedli okusno kosilo, smo začeli z dejavnostmi na snegu.

Na smučišču Slatna v Planici (smučišče je v bližini doma) smo učence  glede na njihovo predznanje smučanja, razvrstili  v tri skupine in pričeli z učenjem in izpopolnjevanjem tehnik alpskega smučanja.

Ker smučar ne sme na smučišče brez znanja FIS pravil, smo se pred večerjo seznanili z njimi. A današnjega dne ni bilo še konec, saj smo še pred večerjo pričeli s pisanjem dnevnika, v katerega bomo zapisovali dogodke, ki so se nam najbolj vtisnili v spomin. Sledila je večerja in ker pravijo, da je prvi dan najtežji, smo si po večerji ogledali film o teptalcih snega na velikanki in se preizkusili v družabni igri Od muke do smuke.

Utrjuni od poti in vseh dogodivščinah prvega dne, smo popadali v svoje postelje in hitro zaspali.

Imamo se zelo lepo, smo nasmejani in uživamo v sproščenem vzdušju.

Polni novih znanj nestrpno pričakujemo jutrišnji dan.

Za prvi dan bo to dovolj. Lahko noč!

Nadaljevanje sledi ….

 

 

(Skupno 90 obiskov, današnjih obiskov 1)
 
 
 

Deli