Včerajšnji dan je bil kot naročen; sončen, prijeten, aktiven. Ker nas je veliko, smo se delili v tri skupine. Ena skupina je dan začela z veslanjem po Bohinjskem jezeru, druga je splezala na balvan, ostali pa smo se peš podali do Ukanca. Da boste lažje razumeli je prav, da vam povemo, da je vsak od nas prehodil vsaj 20.000 korakov.
Po kosilu je sledila orientacija, kjer so se naši učenci seznanili z uporabo kompasa, se z njim orientirali v bližnjem gozdu in poskušali priti v čim krajšem času na cilj. Nobena od skupin se ni izgubila in za vsakega od učencev je bila izkušnja koristna.
V večernih urah smo kartali, peli in plesali. Najbolj spretni smo se naučili plesati srbsko in bosansko kolo, ostali so vztrajali pri polki. Nehote, brez posebnih priprav, smo združili znanje in navade nekaterih bivših republik skupne države Jugoslavije. Neprecenljivo. Za nas in za njih, ki o naši skupni zgodovini slišijo le še iz zgodovinskih učbenikov.
Danes slišimo učence, da je šola v naravi prehitro minila. Ni kaj. Kar je sladko, je vedno prekratko.
Pozdravljamo vas učitelji in osošolci.
