Nedelja, 21. aprila 2024, je bila za učence planince preprosto nepozabna. Z nahrbtniki, naloženimi s pričakovanjem in veseljem, smo se odpravili na pohod do Ušes Istre.

Pot smo začeli pri cerkvici sv. Kvirina v vasi Sočerga in se najprej podali mimo bunkerja v skalah, ki je učence najbolj navdušil in kjer so se vpisali v vpisno knjižico. Sledila je zanimiva pot skozi gozdove in po istrskih stezicah, ki so nas vodile do Ušes Istre in do naravnega skalnatega mostu.

Ušesa Istre so edinstvena naravna tvorba, ki leži na jugozahodnem delu Istre, blizu vasi Sočerga. Njihovo ime izvira iz njihovega videza, saj dejansko spominjajo na ušesa, ki se dvigajo nad prelepim istrskim podeželjem, in značilnega odmeva, ki ga ti spodmoli ustvarjajo. Spodmolov je več, nekateri so plitvejši, drugi globlji – največji med njimi je globok 13 metrov in visok 12 metrov.

Poleg neverjetnih razgledov in naravnih znamenitosti pa je ta predel znan tudi po izjemni biotski raznovrstnosti. Na našem pohodu smo opazovali različne rastlinske vrste, med katerimi so številne endemične. Prav tako smo srečali različne živalske prebivalce, kot so ptice, metulji in drobni sesalci. O biotski raznovrstnosti Ušes Istre nam je pripovedovala Doroteja Kavčič, učiteljica biologije, sicer pa predsednica Planinskega društva Sežana, ki je pohod organiziralo, in nas opomnila na pomen ohranjanja narave in spoštovanja ter varovanja njenih ekosistemov za prihodnje generacije.

Kdor se želi odklopiti od vsakodnevnega vrveža in se povezati z naravo ter s seboj, vabljen na nepozabno doživetje v istrsko naravo.

Alenka Tomazin in Tamara Franetič Bizjak