Ob dnevu žena so se v nedeljo, 10. 3. 2024, na proslavi v Dvorani Rudolfa Cvetka v Senožečah, v kulturnem programu predstavili tudi učenci PŠ Senožeče. Ob glasbi, plesu, recitacijah in igri so učenci izpovedali, prepoznavali, vrednotili vlogo ženske v današnjem času. Nastop otrok je še posebej navdušil častno govornico, ga. Dušico Kunaver, samostojno kulturno publicistko ter profesorico angleščine in ruščine v pokoju.
Potujoča knjižnica, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja iz Kopra, že vrsto let obiskuje vremske otroke. Učenci si lahko vsak zadnji četrtek v mesecu izposodijo knjige na posebej prirejenem avtobusu imenovanem bibliobus. Tudi v mesecu februarju nas je obiskala, vendar je bil tokratni obisk poseben. Za učence so pripravili pravljično urico. Knjižničarka Tina je mlajšim učencem prebrala pravljico Rdeča volnena rokavica, starejši učenci pa so prisluhnili pravljici Rovka Črkolovka.
Knjižničarjema Črtu in Reneju ter knjižničarki Tini se zahvaljujemo za popestritev dopoldneva.
Mesec februar je res hitro minil. Šolski novinarji smo nabrali kar nekaj dogodkov, ki so se zgodili na naši šoli. Vabljeni k ogledu.
Program so pripravili učenci in učitelji.
21. 2. 2024 je Občina Divača podpisala gradbeno pogodbo z izvajalcem del podjetjem Godina d.o.o. za projekt PRENOVA IN PRIZIDAVA OŠ V DIVAČI 2. FAZA – ZAHODNI PRIZIDEK, pri čemer je namera občine na območju obstoječega kompleksa OŠ Divača, rekonstruirati in prizidati obstoječo OŠ zaradi prostorske stiske. Več si lahko preberete na https://www.divaca.si/objava/889600.
Otroci so od nekdaj glavni junaki pustnega rajanja, in tako je bilo tudi letos v Divači, kjer so se osnovnošolci odločno podali na pustno povorko, ki je razveseljevala prebivalce mesta. Barviti kostumi, razigrani smeh in ples so obarvali krajevne ulice, prinašajoč s seboj pravo pustno vzdušje.
Povorka se je začela pred šolo, kjer so se učenci zbrali in pokazali svoje izvirne pustne maske. Med njimi so bile princeske, super junaki, živali in številni drugi liki. Nato so se odpravili na pot po krajevnih ulicah, obkroženi s spremljevalno glasbo in veselim vzdušjem. Na svoji poti so razveseljevali mimoidoče, ki so jih pozdravljali s smehom in aplavzom.
Veselimo se naslednjega pustovanja, vsak pri sebi pa že razmišlja, kakšno masko si bo nadel naslednje leto.
V februarju na šoli vedno s prireditvijo obležimo slovenski kulturni praznik. Letos so nam jo okoliščine nekoliko zagodle, saj nam je zaradi odsotnosti in bolezni posameznih nastopajočih ni uspelo pripraviti do 8. februarja. Vas pa vabimo, da si med počitnicami vzamete nekaj minut za kulturo in umetnost.
Pustni torek je privabil v šolo prav posebne učence. Po učilnici so poplesavale princeske, s črkami so se mučili policaji, čarovnice so čudno govorile in coprale. Vojaki so strumno korakali po hodnikih in mali kurent je preganjal otroke. Ja, tako zabavno je bilo na naši šoli. Po pouku smo se sprehodili po vasi, prepevali in vriskali ter oznanjali, da se zima poslavlja. Vaščani so nas sprejeli z odprtimi rokami in nam v košare natrosili kupe bonbonov, čokolad in slastnih krofov. Utrujeni smo se vrnili v šolo in v hipu pojedli pustno kosilo.
Današnji pustni torek je bil ustvarjalno pisan in igriv. V šolo so navsezgodaj zjutraj prihajale nasmejane maškare v izvirnih preoblekah in širile veselje po šoli. S prepevanjem pesmi in zvoku harmonike so se sprehodile po Vremski dolini in iz hiš priklicale marsikaterega Vremca. Maškare so bile za prinos veselja in razigranosti nagrajene s sladkarijami.
Veseli smo, da je bilo letošnje pustno rajanje razigrano in ustvarjalno in prepričani smo, da je tudi po naši zaslugi pomlad za vogalom.
Ker je 8. 2. dan namenjen kulturi, je prav, da smo se tudi z učenci spomnili na našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Na slovenski kulturni praznik namreč ne oživljamo le spomina na vsestranskega umetnika, ki je s svojim literarnim ustvarjanjem pokazal na bogastvo izraznih možnosti slovenskega jezika in ga s tem postavil ob bok drugim evropskim jezikom, sam pa postal ikona slovenstva, temveč proslavljamo tudi vso slovensko kulturo, srž naše narodne identitete in trdno ogrodje, okoli katerega se je skozi čas gradila in zgradila narodna zavest, ki je prerasla v samozavest in željo po samostojni državi.
Prešernovo dejanje je bilo dejanje ljubezni, pokončnosti in ustvarjalnosti. Predvsem pa nam je pokazalo, kako pomembna je za ustvarjalca in za narod samozavest. Prešeren nam je z opozorilom na pomen »domače pesmi milo se glaseče« zapustil sporočilo, da je umetnost magistrale življenja našega naroda. O vsem tem so se včeraj zvečer na svojem nastopu pogovarjali učenci dramskega krožka, zatem pa so še v okviru pevskega zbora s svojimi čudovitimi glasovi lepo obogatili pevski večer, ki ga je v OŠ Senožeče priredil MePZ Senožeče. Poleg otrok so na prireditvi zapeli še MePZ Senožeče in Pevska skupina Studenec iz Pivke.
Vsi prisotni so bili navdušeni tudi nad lično dekoracijo, ki je nastala izpod rok učencev v podaljšanem bivanju.
