Ob letošnjem Tednu otroka, ki smo ga praznovali že 70. leto zapored, in je potekal od 7. do 13. oktobra, smo se osredotočali na temo Otrok, nepopisan list. Ob tej priložnosti smo se vprašali: ali lahko najdemo kakšne vzporednice med otroštvom nekoč in danes? Na prvi pogled bi rekli, da težko; toliko se je spremenilo – tehnologija, način vzgoje, tempo življenja. Edino, kar ostaja enako, je samo bistvo “biti otrok”.

Kljub temu pa osnovne potrebe otrok skozi desetletja ostajajo nespremenjene. Vsi otroci, ne glede na čas in prostor, potrebujejo ljubezen, občutek varnosti, topel in zdrav dom. Potrebujejo igro, znanje, druženje z vrstniki, spodbudo, oporo, pomoč ter priložnosti za razvoj svojih talentov in interesov.

V petem razredu v Senožečah smo se tako skupno odločali, kako bomo popestrili naše bivanje v šoli v celem tednu. In priznati si moramo, res nam je bilo lepo. Vsak dan je bil poseben za nekaj drugega, od tega, da smo imeli dan brez naloge, dan brez šolske torbe,  dan očal, dan za najljubše igrače in pižame, en dan pa smo celo zamenjali vlogi učitelji – učenec. Kljub neizmerni zabavi smo se v minulem tednu tudi ogromno naučili, zato bomo kaj takega verjetno spet ponovili, pa četudi Tedna otroka v tem šolskem letu ne bo več.

OPZ Senožeče je v torek zapel na 23.medgeneracijskem festivalu v Cankarjevem domu v Ljubljani. Otroci so s svojim petjem popestrili pestre spremljevalne dejavnosti, ki so bile namenjene starejšim. V eni izmed točk se jim je pridružila Zala Hreščak in tako kot vedno navdušila poslušalce. V zadnjem delu nastopa so se otrokom priključili tudi člani MePZ Senožeče in nastop zaključili s pomenljivo pesmijo Pesem skupaj nas drži. Pesem poje o povezovanju in podpori različnih generacij na življenjski poti človeka. Lep večer smo zaključili na zasluženi skupni večerji in se veseli vrnili domov. 

Kako se učiti, da bomo z učnim uspehom zadovoljni? Kaj nam pri učenju lahko pomaga? To sta le dve od vprašanj, na katere smo v 5. c odgovorili, ko smo pri pouku NIT in MAT opravljali raziskavo? In veste kaj nas je najbolj presenetilo? Število otrok, ki zjutraj ne zajtrkuje. Pa smo zavihali rokave in se pogovorili o tem, kako nam izbira hrane lahko pomaga pri učenju, saj s tem dobimo več energije in se lažje osredotočamo, zatem še o tem, pri kateri hrani nismo hitro spet lačni in utrujeni, pogovor pa je seveda nanesel tudi na predloge zajtrkov, ki nam vzamejo zjutraj nekaj časa in pa tudi take, ki jih na mizo damo zelo hitro ali pa jih pojemo celo po poti v šolo. Sklenili smo, da izgovor, da za zajtrk nimamo časa, ne pije vode.

Obdobje novih in starih prijateljstev, učenja, smeha, bržkone tudi kakšne solze je ponovno pred nami. Veseli smo, da smo se ponovno srečali in se radujemo dejstvu, da si bomo skupaj deset mesecev delili naš vsakdan. 

Še posebej veselimo in pozdravljamo osem prvošolcev, ki so prvič prestopili prag Adine in Tamarine učilnice. Da so bili res pogumni, dokazuje tudi slednji video.

Učiteljice si želimo, da bi bila izkušnja šolanja za vse učence PŠ Senožeče za vse lep spomin, ki smo ga začeli graditi v ponedeljek, 2. 9. 24.

Tradicionalna šaljiva tekmovanja so naznanjala zadnji šolski dan. Petošolci so pripravili zanimive aktivnosti, ki so zabavale tekmovalce. Glasno spodbujanje in navijanje je odmevalo v športni dvorani kar tri šolske ure. Po razglasitvi rezultatov je sledila slavnostna podelitev spričeval in priznanj. Petošolci so se od učiteljic in mlajših učencev poslovili z lepo pripravljenim programom. Ob 15. 45 je burja odpihnila še zadnjega senožeškega učenca in šolska vrata so se za učence zaklenila.

Učiteljice vam želimo vesele počitnice. Srečno!