Skoči na glavno vsebino
Z eko bralnim nahrbtnikom spodbujamo bralno kulturo

Z eko bralnim nahrbtnikom spodbujamo bralno kulturo

Učenci PŠ Vreme so bili v letošnje šolskem letu vključeni v projekt Ekobranje za ekoživljenje v sklopu Ekošole. Projekt vzpodbuja učence k branju literature z ekološko tematiko in tako prispeva k razvoju okoljskega izobraževanja.

V času trajanja projekta so učenci skupaj s starši imeli možnost prebrati knjige z ekološko tematiko in se pogovarjati o njeni vsebini. Doma so doživetja in vtise prebranih knjig zapisali ali narisali v priloženo eko beležnico. Otroci so ob vrnitvi eko bralnega nahrbtnika predstavili vsebino in povedali svoje mišljenje.

Nad eko bralnim nahrbtnikom so bili starši in učenci navdušeni, saj so si takrat vzeli čas da so skupaj brali ter ustvarjali.

Otroci so se tako ob prebiranju knjige ozavestili kako je pravilno treba ločevati odpadke in kako jih predelati v nov izdelek. Tako starši kot otroci so s pomočjo branja knjige z ekološko vsebino razvijali in krepili ekološko zavest. Preko prebiranja knjige in ustvarjanja so razvijali pozitivne odnos do narave. Učenci so spoznavali kako lahko sami in drugi ljudje vplivajo na naravo ter kako lahko dejavno prispevajo k ohranjanju naravnega okolja. 

 

 

Belajtnga 2023

Belajtnga 2023

V nedeljo, 28. maja 2023, se je skupina učencev raziskovalnega krožka in šolskega vrta iz Divače ter skupina učencev PŠ Vreme v Matavunu udeležila vaškega praznika – Belajtnge.
V okviru Partnerstva za suhozidno gradnjo so ozaveščali obiskovalce o pomenu ohranjanja suhih zidov, izvedli delavnico gradnje suhega zidu, likovno delavnico risanja in slikanja na temo suhi zid. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi brošure, zloženke in knjige na temo suhozidne gradnje.
Matej Umek, mojster suhozidne gradnje, je z učenci demonstriral gradnjo suhega zidu.
Učenci so si po končani delavnici ogledali tudi ostale aktivnosti, ki so bile na Belajtngi predstavljene.
Zaključni nastop Otroškega pevskega zbora, Mladinskega pevskega zbora, italijanščine in nemščine na OŠ Divača in PŠ Vreme

Zaključni nastop Otroškega pevskega zbora, Mladinskega pevskega zbora, italijanščine in nemščine na OŠ Divača in PŠ Vreme

V četrtek, 25. maja, je okoli 100 učencev stopilo na oder prelepe dvorane Rudnik Vreme v Famljah.

Zbrali so se pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora ter učenci, ki obiskujejo interesno dejavnost in neobvezni izbirni predmet italijanščine in nemščine in predstavili delček tega, kar so se naučili v letošnjem šolskem letu.

Prvotno je bilo načrtovano, da bi se predstavili vsi učenci naše šola, vključno z učenci pevskega zbora in italijanščine na PŠ Senožeče. Žal je bolezen načrte spremenila, tako da se bodo učenci PŠ Senožeče predstavili na svojem nastopu.

Na začetku se nam je predstavil Mladinski pevski zbor pod vodstvom učiteljice Anite Penko Maslo. Na klavirju je vse zbore  spremljal Matej Barič.

Prisluhnili smo ljudski pesmi »Navzgor se širi rožmarin«.

Nadaljevali sta prvi dve skupini, ki obiskujeta interesno dejavnost italijanščino iz 1. in 2. razreda. Prvošolčki so nam pokazali, kako pleše Arlecchino, drugošolci pa so nam predstavili italijansko abecedo (l’alfabeto).

Sledile so pesmi Otroškega pevskega zbora 1. in 2. razreda, ter 2. –  5. razreda, pod vodstvom učitelja Martina Fabčiča. Slišali smo pesem o čudežni šolski klopi, »Biži, cori, teci«, ter špasno pesem in izštevanko.

Tudi tretješolci, četrtošolci in petošolci, ki obiskujejo italijanščino so se z učiteljicama Almo Volk in Moniko Ščuka pripravili na nastop. Najprej so nam pokazali ples »Tutti in forma con Bidù«, deklamirali pesem o mesecih (»I mesi«) in zapeli, kaj lahko počnemo v prostem času (»Un cocomero tondo tondo«).

Dekleta iz Mladinskega pevskega zbora so nam zapele angleško pesem »Dansi Na Kuimba«.

Učenci, ki obiskujejo interesno dejavnost nemščina so tudi pripravili dve pesmi, »Es war eine Mutter« o letnih časih in tudi nam Slovencem znano pesem »Wenn du fröhlich bist« Ko si srečen«). Učencem je bila mentorica učiteljica Timea Gal.

Na koncu se je učiteljica Anita Penko Maslo zahvalila učenkam, ki so bogatile s svojimi glasovi Mladinski pevski zbor iz Divače celih devet let in jim zaželela srečno na nadaljnji poti v življenju, kajti dekleta se od nas z letošnjim šolski letom poslavljajo.

Vsi skupaj smo na koncu zapeli pesem »Ko se smeješ«.

Lepo vas pozdravljamo do naslednjega leta

Arrivederci all’anno prossimo

auf Wiedersehen bis nächstes Jahr

Zapisala: učiteljica Alma Volk, mentorica italijanščine
Učitelji mentorji: Anita Maslo Penko, Martin Fabčič, Timea Gal in Monika Ščuka
Foto: Nataša Adam

Učenci predstavili svoje raziskovalno delo

Učenci predstavili svoje raziskovalno delo

V torek, 23. maja, smo na šoli v okviru projekta Tedni vseživljenjskega učenja 2023 izpeljali zanimiv in poučen dogodek – učenci raziskovalci so predstavili izsledke raziskovalnih nalog, ki so jih pripravili skupaj s svojimi mentorji.

Učenci raziskovalnega in vrtnarskega krožka so predstavili nalogo z naslovom Turizem v naših krajih skozi čas. Z nalogo so mladi raziskovalci sodelovali že na prireditvi ob obeležitvi 8. marca v Parku Škocjanske jame. V nalogi, pri kateri so jim pomagale mentorice Barbara Jazbec, Nela Subič, Danila Grželj in Anamarija Meglič, so predstavili razvoj turizma na Divaškem od časa med obema vojnama pa do danes. Obogatili so jo s posnetkom pričevanja o turizmu nekoč, fotografijami spominkov in raziskavo o tem, kako poletne počitnice preživljajo učenci danes.

Petošolki Zala Vidmar in Lana Žvab iz vremske šole sta pod mentorstvom Andreje Perhavec Čok in Petre Rakovec raziskovali dejavnosti in pomen Turistično-kulturno-športnega društva Urbanščica (TKŠD Urbanščica). To je že od leta 2006 dejavno na območju Vremske doline in pod okriljem Mirjam Frankovič Franetič skrbi za promocijo turizma, športne in kulturne dejavnosti, nenazadnje pa njegova dejavnost posredno vpliva tudi na povezovanje krajanov Vremske doline.

Člani turističnega dela geografskega krožka, ki deluje pod mentorstvom učiteljic Tine Počkar in Barbare Skalec Volk, so navdušili z zanimivima turističnima programoma, ki so ju predstavili že na festivalu Turizmu pomaga lastna glava in zanju prejeli srebrni priznanji. Prvi program – Vodna doživetja Senožeškega podolja je namenjen učencem 4. in 5. razreda naše šole oz. vsem, ki jih zanimajo vodni viri Senožeč in okolice ter si želijo aktivno in zdravo preživeti prosti čas v naravi. Vključuje lov na zaklad, reševanje delovnih listov, različne sprostitvene vaje, literarno-likovno delavnico in nagradni natečaj. Ob vodnih virih vas popelje vsevedna kapljica Katka, ki na vsaki postaji predstavi vodni vir in njegov pomen za okoliške prebivalce. Drugi program – Kras’n tek po kraško pa predstavlja športni dogodek, ki so ga učenci razvili iz tradicionalnega Divaškega teka. Učenci so konkretno predstavili urnik dogodka, traso, motivacijske napise ob poti, nagrade in spremljevalni program. Vključili so tudi različne lokalne ponudnike in predstavili ideje, kako bi obiskovalci tega športnega dogodka v Divači ostali še kakšen dan več.

Turističnim nalogam sta sledili dve naravoslovni, ki sta bili na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev Slovenije prav tako srebrni. Devetošolke Lara Boštjančič, Blažka Grižon in Anja Kocjančič so se pod mentorstvom učiteljic Martine Vrabec in Barbare Skalec Volk v okviru naloge Planet, v plastiko ujet ukvarjale s problematiko onesnaženosti reke Reke in njenega obrežja. Ugotovile so, da med najdenimi odpadki prevladujejo plastični odpadki. V eksperimentalnem delu so z dodatkom bioloških odpadkov (jajčne lupine, pomarančni in bananini olupki) in vlaken (celuloza, bombažna vlakna) izdelale bioplastiko in tako našle dobro alternativo tradicionalni plastiki. Izdelava bioplastike je po njihovih ugotovitvah enostavna in cenovno ugodna, biorazgradljiva in lahko pomembno prispeva k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi nekaj izdelkov, med katerimi je izstopala ogrlica iz bioplastike.

Osmošolci Maks Mesar, Andrej Starc in Jaka Iskra so pod mentorstvom učiteljice Polone Šenkinc in učitelja Tilna Miklavca ugotavljali, v kateri kapljevini so noge videti daljše oz. se bolj ali manj lomijo. V predstavitvi naloge Ali so noge lahko videti daljše? so poslušalce navdušili z ugotovitvijo, da so noge v Blejskem jezeru videti daljše kot v Jadranskem morju. Ugotovili so tudi, da na navidezno dolžino nog vplivajo koncentracija soli v kapljevini in temperatura ter gostota kapljevine. Med raziskovanjem se je učencem porodilo še nekaj zanimivih vprašanj, ki jih bodo poskusili raziskati v naslednjem šolskem letu.

Robotski herojčki – učenci 4. razreda, ki obiskujejo robotiko pri učiteljici Andreji Trobec – so se letos preizkusili v izzivu Super e, to je pot pridobivanja in uporabe energije v domačem kraju. Iz lego kock so zgradili model Divače v prihodnosti. Za vse, ki ste zamudili predstavitev: Viri energije v Divači leta 2051 bodo vetrna turbina, hidroelektrarna, ki bo delovala na podzemno vodo reke Reke, vsaka hiša pa bo imela tudi sončno elektrarno. Ljudje bodo imeli e-vozila in robotke, ki bodo zanje opravljali različna opravila (prinašali hrano, pošto, peljali ljudi na izlet ipd.). Zaradi pomoči robotkov bodo imeli ljudje več časa zase in se bodo več družili, zato bodo imeli tudi zabaviščni center s stalno postavljenim odrom.

Z energijo so se ukvarjali tudi starejši učenci dejavnosti First Lego League (FLL), ki jih vodita učitelja Emil Velikanje in Lucija Prihavec Mahorčič ter Iztok Felicjan. Poskrbeli so za inovativni način kuhanja testenin, pri čemer so upoštevali, da testenine skuha toplota, ne pa vretje. Zato so se usmerili v čim bolj učinkovito izolacijo lonca s kropom. Na robotskem polju pa so sprogramirali robota, ki je rešil vse zadane naloge v preskrbi z energijo. Pognali so vetrno in hidroelektrarno, transportirali pakete energije od postaje do postaje, sklopili električna omrežja in pognali proizvodnjo vodika.

Ravnateljica Damijana Gustinčič je čestitala mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem ter poudarila, da dobiva raziskovalna dejavnost učencev v procesu vzgoje in izobraževanja pomembno mesto. »Učenci pri tem poglabljajo že osvojeno znanje, pridobijo pa tudi znanja s področja metodologije raziskovanja in razvijajo osebnostne lastnosti, kot so kritičnost, ustvarjalnost in vztrajnost.«

Alenka Tomazin, koordinatorica projekta Tedni vseživljenjskega učenja 2023

 

Nastop učencev na čajanki za starejše

Nastop učencev na čajanki za starejše

Učenci PŠ Vreme so s svojo mladostno energijo in nasmehom očarali starostnike Dnevnih centrov ter varovance društva Vezi, ki so v torek, 23. 5. 2023, imeli območno srečanje v
dvorani Rudnik v Famljah. Srečanje je organiziral Rdeči križ Sežana.
Za obiskovalce so pripravili kratek kulturni program z igrico Punčka Maja, glasbenimi točkami in rajalno igro.
Dvorana je bila polna in vzdušje prisrčno.

OPB

Spoštovani starši oz. skrbniki,

v OPB preživimo veliko časa na zunanjih igriščih. Ker je v tem tednu začelo že precej poletno vreme, prosimo oz. priporočamo, da imajo učenci s seboj klobučke oz. kape s šilcem, majice s kratkimi rokavi (naj pokrivajo ramena), po potrebi pa tudi sončno kremo.

Hvala za razumevanje in sodelovanje.

Učiteljice OPB

Kamenton 2023

Kamenton 2023

V maju je v Kostanjevici na Krasu potekal Kamenton, celodnevna akcija obnove suhega zidu.

Kamenton je bil izveden v organizaciji POŠ Kostanjevica na Krasu, Občine Miren – Kostanjevica, KS Kostanjevica, Partnerstva kraške suhozidne gradnje in zavoda Anima Mundi.

Skupina učencev iz Divače in Vrem se je na Kamenton odpeljala z avtobusom. Že med vožnjo so učenci opazovali suhe zide, ki so jih gradili ljudje v preteklosti in tiste, ki jih popravljajo ali gradijo danes.

Po prihodu v Kostanjevico, sta učence v svet kamnite dediščine, skozi razgovor popeljali Karin Lavin in Darja Kranjc. Sledila je gradnja zidu. Pri delu so učence vodili mojstri suhozidne gradnje. Mojstri so učence usmerjali pri izbiri in postavljanju kamnov, ter jim razlagali osnovne zakonitosti suhozidne gradnje. Po zaključenem delu so učenci sodelovali še pri ustvarjanju skupinske slike suhega zidu.

Ob povratku domov so učenci obiskali še Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju, ki je postavljen v spomin vsem tistim, ki so se borili na tem ozemlju.

Prvošolci v Škocjanskih jamah

Prvošolci v Škocjanskih jamah

Tudi letos so naši prvošolci, ki so sodelovali pri raziskovalni nalogi Parka Škocjanske jame ob 8. marcu, obiskali Škocjanske jame skupaj s svojimi starši. Tam nas je najprej pozdravila Darja Kranjc, nato pa nas je vodička Vesna popeljala skozi jamo in nam s pripovedovanjem pripovedk pričarala tudi pravljično vzdušje. 

Glasbeno-stripovski zaključek bralne značke

Glasbeno-stripovski zaključek bralne značke

V sredo, 17. maja, so učenci od 1. do 5. razreda centralne šole Divača in podružničnih šol Senožeče ter Vreme proslavili zaključek bralne značke. Nagrada za letošnje uspešno branje je bil ogled koncerta Živalski karneval. Glasbeno delo je ustvaril znan francoski skladatelj in pianist Camill Saint Saensa. Izvrstno so ga izvedli gojenci in učitelji Glasbene šole Sežana. Dvorana Kosovelovega doma Sežana je bila zapolnjena do zadnjega kotička. Otroci so v glasbeni poslastici prisluhnili glasbeni predstavitvi leva, kokoši, kukavice, slona, kenguruja, labodov, akvarija in drugih živali. Z omenjenim koncertom Glasbena šola Sežana obeležuje 70. obletnico delovanja.

Učenci predmetne stopnje pa so bralno značko zaključili v družbi ilustratorja in pisatelja Uroša Hrovata. V torek, 18. aprila, so se pridružili učencem OŠ Hrpelje, ki je gostila tega priljubljenega avtorja hudomušnih likov, kot so Peter Nos, košarkar Ranta in njegovi prijatelji, junaki Živalskih novic in številni drugi. Skozi zgodbo o Tončku in Balončku ter jabolku spora so spoznali, kaj je strip, kako nastane, kaj loči strip od dnevnih časopisnih vicev, nekaj zgodovine stripa ipd. Dogodek na OŠ Hrpelje so popestrili učenci tamkajšnjega mladinskega pevskega zbora, duet klarinetov Glasbene šole Sežana in kvartet saksofonov godbeniške šole Brkinske godbe 2000.

Prav s košarkarjem Ranto iz uspešnice Košarkar naj bo je Uroš Hrovat v letu 1994 začel likovno sodelovanje s Primožem Suhodolčanom, sinom Leopolda Suhodolčana – očeta bralne značke. Bralna značka v osnovni šoli ima sicer najdaljšo tradicijo med programi, ki spodbujajo razvoj bralne kulture na Slovenskem, spodbuja branje po lastnem izboru učencev in glede na njihove bralne zmožnosti, zanimanja in želje.

Vsem učencem, ki so opravili bralno značko, še enkrat čestitamo.

Andreja Trobec in Alenka Tomazin