Tudi letos smo na podružnični šoli Vreme obeležili Teden pisanja z roko, s katerim se ozavešča pomen ohranjanja pisanja z roko. Organizira ga Društvo Radi pišemo z roko skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. Tema letošnjega tedna je bila »Mislim tiho, pišem počasi.«.
»Počasi, lepo počasi pisalo po papirju drsi, nam črke ustvarja in misli umiri.«
Pisanje z roko ni le uporaba pisala, je pomembna spretnost – ne glede na to, kakšna je pisava posameznika, kajti pri pisanju z roko naši možgani delujejo bolj kompleksno, kot pri pisanju z računalnikom. Informacije zapisane z roko se zadržijo v spominu dlje časa. Hkrati pa je pisanje z roko bolj osebno in izraz individualnosti, kot piše Marijana Jazbec:
“Pisava vsakega človeka je neponovljiva in ponosni moramo biti na to, da nima nihče drug take pisave, kot jo imamo mi. Da je res nekaj izvirnega. Take stvari je pač treba negovati.”
Učenci naše šole tako v šoli kot tudi v svojem prostem času kar veliko in radi pišejo z roko. Ko smo se začeli pogovarjati o letošnji temi tedna pisanja z roko smo prišli do ugotovitve, da nas večina piše z roko »počasi, lepo«, kadar zapišemo kakšno lepo misel, željo in kadar pišemo voščilnice, ipd. svojim najdražjim.
V duhu letošnje teme so tako nastali različni zapisi z roko, kot: pisma Miklavžu, učiteljici podaljšanega bivanja sva za adventni koledar svak dan zapisali novo sporočilo za učence, novoletna voščila, pozitivne misli o družini, zdravju, sreči,…
Učenci tretjega razreda so pri pouku angleščine izdelali igro »A board game«, ki vsebuje navodila za igro zapisana z roko in pisali so novice pri pouku slovenščine. Skupaj smo si ogledali tudi podpise slavnih osebnosti in se nato še sami podpisali. Opazovali smo tudi, kako se naša pisava razlikuje, kadar hitimo in kadar smo umirjeni ter glede na naše razpoloženje. Na koncu so učenci ugotovili, da imajo vsi svoj unikaten slog pisave, ki je nekaj edinstvenega.
Nekater od nastalih izdelkov smo tudi razstavili na šolskem hodniku.
V času digitalne dobe se nekateri bojijo za obstoj rokopisa, toda osebno menim, da je bojazen odveč. Še vedno obstaja veliko takih, ki svoje misli, domišljijo prelijejo na list papirja z lastno pisavo. V letošnjem šolskem letu imamo na šoli kar dve »nadobudni pisateljici«. Prvošolki Iza Volk in Lana Prunk pišeta svoje zgodbe, rime,…
Vsaka od njiju je za teden pisanja z roko pripravila svojo:
– Iza Volk: slikanico »Vesela srna« in pesem v rimah »LAK«,
– Lana Prunk: zgodbo »Šola čarovnij«.
Tudi ravnateljica šole, Damijana Gustinčič, je z nami delila svoj rokopis. Za učence je zapisala misel in željo – s hitro in počasno pisavo. Ali uspete ugotoviti, katera je katera?
Pravtako se je tednu pisanja z roko pridružila še pomočnica ravnateljice Barbara Skalec Volk ter nam svoja razmišljanja o tem »Iz kje izhaja svinčnik« prelila na papir.
In za konec še moj rokopis:
