Skoči na glavno vsebino

Dnevnik zimske šole v naravi

4. dan: četrtek, 10. februar 2022

Tudi danes nas je razvajalo sonce.  Smučišče smo zelo dobro spoznali, tudi tehnike smučanja, od ustavljanja do klinastega, osnovnega in paralelnega zavoja, bočnega drsenja in še bi lahko naštevali,  obvladamo že vsi, zato nam vijuganje po strmini ne dela nikakršnih težav. »Res smo dobri. Učitelji smučanja so ponosni na nas. Trikrat hura za vse nas«.

Po vrnitvi v dolino smo se sprehodili in ogledali mestece Cerkno ter njegovo arhitekturo. V pogovoru z domačini smo spoznavali cerkljansko narečje. Obiskali smo Cerkljanski muzej, kjer sta nam prijazni kustosinji predstavili stalno razstavo Pust je kriv – pripoved o cerkljanskih laufarjih in Cerkljanska skozi stoletja.

Kot vedno je zadnji zaključni večer pred odhodom domov najbolj zabaven. V discu, pa smo se zabavali ob točkah, ki smo jih pripravili (vici in skeči). Pošteno smo se nasmejali in zadovoljni odpravili na nočni počitek.

Kot pravi športniki smo hitro zaspali.

Lahko noč tudi vam!

 

3. dan, sreda, 9. februar 2022

Zbudili smo se v sončno jutro.  Hitro smo pozajtrkovali in se odpravili na smučišče. Skoraj vsi smo se naučili osnov alpskega smučanja, varne vožnje s sedežnico in vlečnico, nekateri pa smo svoje znanje poglobili in utrdili. Poleg tega pa smo bili na smučišču seznanjeni s pravili obnašanja, katera nam omogočajo varno smučanje.  Uživali smo v sončnem dnevu in po izredno dobro pripravljenih progah smučali do 15. 30.

Po vrnitvi v dolino smo se razvedrili v pokritem hotelskem bazenu s termalno vodo ter izboljšali znanje v plavanju.

Ampak to še ni bilo vse. Čakalo nas je presenečenje. Po večerji smo se odpravili v prostore Društva laufarija, kjer nam je Miha, predstavnik društva opisal delovanje.

Cerkljanski laufarji sodijo med najbolj znane pustne like na Slovenskem, laufarija pa eno najprepoznavnejših slovenskih pustovanj in ikona kulturne dediščine Cerknega in Cerkljanskega.  Njihova posebnost so naličja – lesene larfe, izrezljane iz lipovega lesa, ki jih v tako človeku podobni obliki ne poznajo nikjer drugod na Slovenskem. Ime laufarji izhaja iz nemške besede laufen (tekati) in so ga dobili zato, ker »Ta terjasti« – eden glavnih pustnih likov–neprestano tekajo in skačejo naokrog. Leta 1991 je občina Idrija maske cerkljanskih laufarjev razglasila za spomenik premične kulturne dediščine.

Dragi starši in učitelji, da ne boste mislili, da smo popolnoma pozabili na matematiko, angleščino, slovenščino, … Kje pa, vsake toliko rešimo kakšen učni list in se pri tem prav zabavamo.

Pa še nekaj naj vam zaupamo, tudi na “crklajnske narične besite” smo se že navadili.

Pa še sami poslušajte narečje. Ste kaj razumeli?

 

Naj bo tudi danes dovolj. Vsem lahko in mirno noč!

 

2. dan: torek, 8. februar 2022

Zjutraj, ko sem se zbudila, sem začela brundati meni najljubšo Prešernovo pesem Povodni mož.

Od nékdej lepé so ………. slovele,
al lepši od ……. bilo ni nobene,
nobene očem bilo bolj zaželene
ob času nje cvetja dekleta ne žene. –
Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla,
narlepši iz deklic je …….. bila.

Preoblikovala sem jo po svoje. Saj včasih je to dovoljeno, kajne? Danes je tisti veseli dan, dan slovenske kulture. Živel Prešernov dan.

Da se zbudimo vsako jutro poskrbijo učitelji z močnim trkanjem na vrata in z nagovorom:”Dobro jutro, ura je sedem.” Po obilnem zajtrku smo se hitro pripravili za smučanje in odpeljali z avtobusom na smučišče obsijano s sonce, ki nas je razvajal ves dan. V daljavi smo zagledali Julijske Alpe s Triglavom. Neprecenljivo! Lotili smo se osvajati in spoznavali v tehnike alpskega smučanja.  Zelo dobro nam je šlo. Pogumno smo se spustili po bregu navzdol. Juhuhu, Učitelji so nas pohvalili, da smo napredovali v znanju smučanja.

Aja, da ne pozabim napisati. Danes nas je na smučišču in v hotelu presenetila s svojim obiskom gospa ravnateljica Damijana Gustinčič. Njenega obiska smo se zelo razveselili.

Večerne dejavnosti so se začele s preverjanjem znanja plavanja v pokritem hotelskem bazenu s termalno vodo. Pošteno smo se namučili, vendar nam je bilo prijetno in zabavno. Naslednji dan nas čaka ……… Nič ne bomo povedali. Naj ostane skrivnost do jutri.

Po večerji pa smo začeli pisati vsak svoj dnevnik šole v naravi. Vanj bomo zapisali dogodivščine in zanimivosti med pet dnevnim bivanjem v Cerknem.

Rahlo utrujeni smo popadali v naše postelje.

 

Pa naj bo za danes dovolj. Lahko noč!

 

1. dan: ponedeljek, 7. februar 2022

Prišel je težko pričakovani dan, ko smo se šestošolci podali na preživljanje petih dni zimske šole v naravi v osrčje Cerkljanskega hribovja. Čeprav nas je večji del poti iz Divače spremljalo oblačno in deževno vreme, smo na koncu prispeli Cerkno, kjer so se oblaki pošteno razkropili. Po oddaji prtljage v hotelu, smo se odpravili na obsijano s soncem, smučišče SC Cerkno in takoj začeli z dejavnostmi na snegu.

Glede na predznanje smučanja so nas učitelji smučanja Anže, Marko, Dušan in Danijel razvrstili v štiri skupine in pričeli smo z učenjem ter izpopolnjevanjem tehnik alpskega smučanja.

Po vrnitvi s smučišča smo uredili svoje sobe in pospravili prtljago. Imeli smo kar veliko dela s tem, verjemite. Že med potjo smo spoznali pokrajino, ki bo naš drugi dom pet dni – Cerkljansko hribovje.

Pred večerjo smo se seznanili s pravila hišnega reda, ponovili z obnašanje v prostorih hotela in splošna pravila bontona.

Ker smučar ne sme na smučišče brez znanja FIS pravil, smo se po večerji seznanili z njimi.

Pravijo, da je prvi dan najtežji, zato smo se takoj po 21.30 uri utrujeni zleknili v svoje postelje in polni novih znanj nestrpno pričakujemo jutrišnji dan.

 Lahko noč do jutri.

Moj, tvoj, naš praznik kulture

To, da imamo Slovenci kulturni dan, je naša slovenska posebnost. Običajno na ta dan kulturni hrami, galerije in muzeji  po Sloveniji odpirajo svoja vrata in vrstijo se številne prireditve v spomin našemu poetu Francetu Prešernu. A zaradi posebnih epidemioloških razmer bo tudi letošnji kulturni dan malo drugačen. Vseeno pa si želimo, da bi nas virtualna prireditev združila, bogatila in osrečila, nenazadnje so se učenci za to, da bi se imeli lepo, potrudili po svojih najboljših močeh.

Uživajte ob ogledu naše prireditve in likovnih del, ki so nastajali v zadnjem mesecu.

 

Glasbeno vabilo

Si želite v vesolje? Mogoče bi radi odpotovali na potep s Piko Nogavičko ali pa bi z dečkom Mowglijem preživeli dan v džungli?
Prisluhnite pesmici, ki je poklon kulturnemu dnevu in hkrati vabilo za obisk naše bogate šolske knjižnice.
Vesel kulturni dan!

Ada Škamperle

 

Pisanje z roko 2022

Tudi tretješolci  iz Divače smo se priključili  vseslovenski akciji Teden pisanja z roko 2022.

Čeprav si ne predstavljamo, da bi bili v času pandemije brez računalnikov in drugih sredstev za digitalno komunikacijo, smo prav v tem času razmišljali, da nas tipkanje preveč uniformira, standardizira, da nam jemlje ustvarjalnost  in spretnost, ki sta tako značilni za pisanje z roko. Že v mesecu decembru smo se priključil akciji Teden pisanja z roko in se   trudili pisati s pisanimi črkami ter tako urili veščine pisanja in spoznavali lepoto pisane besede.

Pisanje je izvirna človekova spretnost. Naš rokopis je unikaten in neponovljiv. Osrednja tema letošnje akcije je bila Pišem z roko, ker…. Tretješolci so spoznavali prednosti pisanja z roko, kot so boljši spomin, ustvarjanje več idej, dolgotrajnejša pozornost, celovitejše delovanje možganov, izražanje spoštovanja in naklonjenosti, izboljšanje finih motoričnih spretnosti, ohranjanje možganov v dobri formi, …Učenci so narisali obrise svojih dlani in  napisali, zakaj radi pišejo z roko.

In kaj so napisali: Rad/a pišem z roko,

… ker me pisanje sprošča.

… ker občudujem, kaj moja roka zmore.

… ker so mi všeč različne vrste pisave.

…ker lahko napišem pismo dedku Mrazu in Božičku.

… ker si tako bolje zapomnim snov.

… ker s pisanjem razvijam možgane.

K sodelovanju v projekt smo povabili tudi starše, ki so se povabilu odzvali. Napisali so, da radi pišejo z roko, ker so sporočila tako napisana bolj osebna; ker napisano ostane za zmeraj; ker besede, ki jih pišemo, sprostijo dušo in telo. Nekateri starši so nam napisali tudi pesmice. Našemu povabilu se je prijazno odzvala tudi gospa Romana Derenčin, zaposlena na Občini Divača in nekateri učitelji.

Velik poudarek smo namenili spodbujanju tekočega in čitljivega zapisa ter ustvarjalnosti. V mesecu decembru smo napisali pisma vsem dobrim možem. Pred božično-novoletnimi prazniki smo izdelali voščilnice in vanje lepo in čitljivo napisali naše dobre želje.

Poigrali smo se z besedami in postali pravi mali pesniki. Preberite, če ne verjamete.

 

Moje pero po papirju drsi,                                                 Pri slovenščini mi je lepo,

povedi zapiše in glavo zbistri.                                           ker mi pisanje ne gre slabo.

Vse črke lepo in čitljivo zapiše,                                         Branje pa malo težje je,

manjkajo ne tudi vejice in pike.                                        zato mi malo slabše gre.

(Teja Ž.)                                                                                                                (Kelly K.)

Z roko pisati je težko,                                                         Pisanje z roko mi odlično gre,

a meni je vseeno lepo.                                                         saj moja roka kot strojček je.

Črka pri črki nastane beseda,                                           Branje mi v veselje je,

beseda z besedo  pa lahko tudi zmeda.                           rada prebiram knjige vse.

(Nik K. Š.)                                                                                                           (Polona I. P.)

Računalnik rad imam,

a z njim pisati ne znam.

Zvezek, svinčnik, moja roka in pero,

so zakon prav zato.

(Tej K.)

Pišite z roko, ker … je za to veliko razlogov!

Tretješolci z učiteljico Nives

Dostopnost