V šolskem letu 2021/22 so učenci 2. razreda podružnice Vreme v Mreži šol Parka Škocjanske jame sodelovali pri raziskovalni nalogi Čebelarstvo v naših krajih skozi čas. Raziskovali so panje za čebele v Vremski dolini skozi čas. Sodelovali so tudi na jamskem prazniku Belajtnga, kjer so izdelovali čebelice iz papirja in svečke iz satnic.
Za sodelovanje so bili v petek, 23.9.2022, nagrajeni z obiskom Škocjanske jame ter poslušanjem pravljic. Na sprejemnem centru je učence pozdravila vodja Mreže šol, gospa Darja Kranjc. Prijazna vodička pa je nato otroke v spremstvu staršev popeljala skozi različne dele jame, kjer so občudovali skrivnostno lepoto podzemlja. Zaključili so v Delezovi domačiji, kjer jih je v pravljični svet popeljala gospa Vesna Marion, ki jim je z gledališčem kamišibaj povedala pravljici Kako je nastala Škocjanska jama in eno po domače – Zimske jagode.
Zahvaljujemo se strokovni delavki Darji Kranjc za prijetno popoldne in Vesni Marion za pravljici.
V petek, 23. septembra smo tudi na podružnični šoli Senožeče organizirali različne športne aktivnosti in tako obeležili praznik Dan slovenskega športa. Nacionalni praznik slavi šport v najširšem smislu od prvih otroških korakov na športnih igriščih pa do vrhunskih športnih dosežkov, predvsem pa poudarja pomen redne telesne dejavnosti za zdravje in dobro počutje.
Na naši šoli smo v telovadnici pripravili zabavne štafetne igre. Učence je najbolj navdušila štafeta, kjer so ekipno iskali kovance, ki so bili skriti pod klobučki. Seveda vsak klobuček ni skrival kovanca, zato so učenci morali preteči kar nekaj razdalj, da je ekipi uspelo zbrati 4 kovance.
Po štafetnih igrah so potekali gibalni izzivi v parih, kjer so se učenci odlično borili in spoznali nove igre, ki jih bodo tekom leta še večkrat ponovili.
Na zunanjem igrišču pa so se učenci pomerili v hokeju in malem nogometu.
Otroci so v gibanju zelo uživali. Ogledate si lahko nekaj utrinkov.
Leto je naokoli in 26. septembra letos spet praznujemo evropski dan jezikov. Vezna nit letošnjega posnetka, ki je ob tej priložnosti nastal, so pregovori.
Pregovore poznajo vsi jeziki, z njimi se iz roda v rod prenašajo življenjske modrosti kot del žive kulturne dediščine. Nekateri pregovori so v tujih jezikih identični slovenskim, nekateri pa zelo podobni, življenjske izkušnje ne poznajo meja.
V drugem delu letošnjega posnetka pa bomo malo bolje spoznali dve, za nas malo manj znani pisavi, prva je cirilica, ki nam jo je predstavil osmošolec Mihajlo Pantić, druga pa Braillova pisava (brajica). O tem nam je precej povedala naša bivša učenka Zala Hreščak.
Tudi letos smo v luči vključevanja medkulturnih vidikov in ozaveščanja sprejemanja različnih jezikovnih in kulturnih stvarnosti na ta dan posvetili posebno pozornost manj razširjenim jezikom, ki jih na naši šoli ne poučujemo. Pregovor pravi: »Več glav več ve« (in več zna).
Hvala vsem sodelujočim in nasvidenje čez leto dni,
Alma Volk, učiteljica italijanščine, za OŠ Divača.
V Senožečah je minuli vikend potekala tridnevna prireditev v počastitev 200 letnice ustanovitve Pivovarne v Senožečah.
Občina Divača, Brkinsko kraška lovska zveza Slovenije ter OŠ Divača so v ta namen izpeljali tudi likovni natečaj z naslovom Narava – divjad. V petek, 16. 9. 2022 je tako potekala svečana podelitev nagrad najboljšim likovnim izdelkom. Utrinek z razstave in same podelitve si lahko ogledate na spodnji povezavi:
V šolskem letu 2021/22 so učenci 2.a razreda z mentoricama Nelo Subič in fotografinjo Jožico Zafred poustvarjali del likovnega opusa divaškega slikarja Stojana Zafreda. V večnamenskem prostoru je mentorica Jožica postavila slikarsko-fotografsko razstavo, ki je nagovorila starše na 1. roditeljskem sestanku s sporočilom o povezovanju šole z okoljem na ustvarjalnem področju učencev.
Učenci 2.a razreda so v šolskem letu 2021/22 pri urah spoznavanja okolja spoznavali in raziskovali svoj domači kraj Divačo. Kot učiteljica dajem poseben pomen ljudem, ki so v pisan mozaik kraja Divače dodali poseben kamenček. Ko sem tako premišljevala, koga bi učenci v tem barvitem mozaiku podrobneje spoznali, so mi misli ušle k Stojanu Zafredu, slikarju, ki je pisal in slikal z usti. V zgodnji mladosti, ko je bil poln mladostniške energije, navdušenja, razigranosti in pozitivnega pogleda na svet, ga je nesrečen skok v vodo priklenil na invalidski voziček. Vendar ni klonil. Neizmerna želja po življenju in ustvarjanju ga je gnala naprej. Vzel je svinčnik, čopič, pisano paleto barv, platno in začel ustvarjati. In tako, najprej z drobnimi, negotovimi koraki je vstopil v velik svet umetnosti. Navdih za njegove prve umetnine je bil prav gotovo njegov domači kraj z okolico.
Z učenci smo se odločili, da k uram likovne vzgoje povabimo slikarjevo ženo Jožico Zafred in skupaj spoznavamo slikarja in njegova umetniška dela. Najprej so si učenci ogledali dokumentarna filma o slikarju. Tako so spoznali njegovo življenje in delo. Nekaj dni pozneje je učence v učilnici čakalo presenečenje – razstava izbranih Stojanovih grafičnih del in fotografski portreti slikarja, ki jih je ustvarila Jožica Zafred. Učenci so si razstavljene grafike in fotografije z zanimanjem nekaj dni ogledovali in se med seboj o njih pogovarjali. Nato pa je glavno vlogo pri urah likovne umetnosti prevzela fotografinja Jožica Zafred. Učence je pri njihovem ustvarjanju usmerjala, jih spodbujala in vodila. Kar nekaj ur so učenci individualno poustvarjali izbrane slikarjeve grafike. Poustvarjali so na risalni list s črtami z barvnimi svinčniki.
Čeprav so drugošolci »posnemali« originalna slikarjeva dela, so nastale unikatne risbe neskončnih barvnih potez.
Učenci so bili nad svojimi umetninami navdušeni. Kar verjeti niso mogli, da so bili kljub začetnim težavam zelo uspešni. Prekosili so sami sebe in dokazali, da znajo in zmorejo. Samo želeti in hoteti je treba.
