Skoči na glavno vsebino
Naravoslovni dan Reka sedmerih imen

Naravoslovni dan Reka sedmerih imen

Ali veste, katera reka ima kar sedem imen? V četrtek, 4. maja 2023 so del njenega porečja z obiskom Notranjskega podolja spoznavali učenci 7. razreda. Ogledali so si Planinsko jamo, znotraj nje pa eno največjih sotočij podzemnih rek v Evropi, sotočje reke Pivke in reke Rak, ki se prav v Planinski jami združita v reko Unico. V jami so imeli srečo in videli tudi pravo človeško ribico. Odkrivanje kraške pokrajine so nadaljevali v Rakovem Škocjanu, kjer so si ogledali Veliki in Mali naravni most ter ponikalnico Rak na površju. Sledila je vožnja do Dolenjega jezera, kjer so z ogledom makete spoznali značilnosti presihajočega Cerkniškega jezera. Sprehodili so se tudi do jezera, kjer so občudovali okoliško pokrajino ter rastlinstvo in živalstvo ob njem. Torej, po zaledju katere reke so se potepali? Reke Ljubljanice, seveda. Ti rečemo tudi reka sedmerih imen, saj vse vode iz Notranjskega podolja (med njimi je šest ponikalnic) tečejo proti izvirom Ljubljanice pri Vrhniki.

»Po jezeru bliz’ Triglava čolnič plava sem ter tja.«

»Po jezeru bliz’ Triglava čolnič plava sem ter tja.«

Včerajšnji dan je bil kot naročen; sončen, prijeten, aktiven. Ker nas je veliko, smo se delili v tri skupine. Ena skupina je dan začela z veslanjem po Bohinjskem jezeru, druga je splezala na balvan, ostali pa smo se peš podali do Ukanca. Da boste lažje razumeli je prav, da vam povemo, da je vsak od nas prehodil vsaj 20.000 korakov.

Po kosilu je sledila orientacija, kjer so se naši učenci seznanili z uporabo kompasa, se z njim orientirali v bližnjem gozdu in poskušali priti v čim krajšem času na cilj. Nobena od skupin se ni izgubila in za vsakega od učencev je bila izkušnja koristna.

V večernih urah smo kartali, peli in plesali. Najbolj spretni smo se naučili plesati srbsko in bosansko kolo, ostali so vztrajali pri polki. Nehote, brez posebnih priprav, smo združili znanje in navade nekaterih bivših republik skupne države Jugoslavije. Neprecenljivo. Za nas in za njih, ki o naši skupni zgodovini slišijo le še iz zgodovinskih učbenikov.

Danes slišimo učence, da je šola v naravi prehitro minila. Ni kaj. Kar je sladko, je vedno prekratko.

Pozdravljamo vas učitelji in osošolci.

 

Povsod je lepo, a v Bohinju je najlepše

Povsod je lepo, a v Bohinju je najlepše

Sporočamo vam, da smo prispeli na cilj. Vremena nismo mogli naročiti, zato nas ni pričakalo sončno in toplo ozračje, a je narava v Triglavskem narodnem parku tako popolna, da nas ni bilo mogoče razočarati.

Po kratki seznanitvi s pravili o domskem redu in okusnem obroku smo se razdelili v dve skupini in pogumno podali raziskovat osnove preživetja v ekstremnih pogojih v naravi ter prehodili gozdno pot do Ukanca.

Dan smo zaključili z nočnim pohodom do Ribčevega Laza, kjer smo si ogledali naravni balvan – plezalno steno, na katero bodo naši osmošolci splezali v četrtek.

S šole v naravi vas pozdravljamo učitelji z osmošolci.

Novo vozilo

Novo vozilo

V ponedeljek, 24. 4. 2023, smo bili na OŠ Divača kljub dežju nasmejani in vedri. Fantje so v preddverju šole raztegnili harmonike in vsi smo nestrpno pričakovali hišnika Borisa.

Nenavadno, kaj?!

Hišnik Boris je na šoli poznan kot skrben in odziven sodelavec, ki brez velikih besed skoči na pomoč in reši marsikatero zagato. Za delovno vozilo je tako dobro skrbel, da nam je služilo celih 24 let. Z njim vsakodnevno vozi kosila na podružnično šolo v Vreme, pogosto pa se zapelje tudi na podružnično šolo v Senožeče, saj je potreb za razna popravila vedno dovolj.

Razlog veselega sprejema pa je bil tokrat nakup novega delovnega vozila, ki bo nadomestil odslužen kombi. Verjamemo, da bo z njim naš hišnik še hitreje pripeljal kosilo ali skočil na popravilo zlomljenega stola.

Učenci so mu v zahvalo in spomin podarili sopotnika »medota« ter v en glas zakričali: »Srečno vožnjo, hišnik Boris!«

Želji se pridružujemo tudi vsi člani kolektiva OŠ Divača.

Za uresničitev potrebe po po zamenjavi 24 let starega vozila se iskreno zahvaljujemo predlagateljema Brunu Kocjanu in Ivanu Kovačiču ter občinskemu svetu Občine Divača z županjo Alenko Štrucl Dovgan, Svetu zavoda OŠ Divača s predsednico Nives Skuk.

Slikarsko–fotografska razstava »RADIRKAUKUOT«

Slikarsko–fotografska razstava »RADIRKAUKUOT«

V četrtek, 23. 2. 2023, je bil razstavni prostor občine Divača prepojen z otroško radostjo in veseljem.

Priča smo bili odprtju slikarsko-fotografske razstave z naslovom »RADIRKAUKUOT«, ki so jo v lanskem letu v drugem razredu ustvarili poustvarjalci, učenci letošnjega 3. a razreda pod mentorstvom fotografinje Jožice Zafred.

Razstava in otvoritveni dogodek sta bila posvečena slikarju Stojanu Zafredu, saj letos mineva 20 let ko ga ni več med nami.

Zgodba se je začela v učilnici 2. a razreda v preteklem šolskem letu, ko so učenci pri urah spoznavanja okolja spoznavali in raziskovali svoj domači kraj Divačo. Učiteljica Nela Subič je k sodelovanju povabila Jožico Zafred, ženo slikarja Stojana Zafreda, ki je živel in ustvarjal v Divači. Učenci so si najprej ogledali dokumentarna filma o slikarju, nato so v učilnici spoznavali avtorjeva dela in fotografske portrete slikarja, ki jih je ustvarila Jožica Zafred. Osnovna tema, ki jih je vodila v poustvarjalnost  je bil Zafredov ciklus grafik Maske. Z opazovanjem slikarjevih del so pod mentorstvom Jožice Zafred spoznavali vrednost naravne in kulturne dediščine. Učencem je približala delo kateregakoli umetnika od zamisli – ideje do končnega izdelka, ki mu sledijo predstavitve in razstave na vpogled širšemu krogu ljudi.

Jožica je učence že na uvodnem srečanju nagovorila z besedami Stojana Zafreda, ki je kot mentor pri likovnem pouku vedno nagovoril učence: »Vrzite radirke v kot« ali po divaško »radirkaukuot«. Pri nastajanju svojih del so mladi poustvarjalci lahko uporabili samo papir in barvice, radiranje in senčenje z barvnim prahom ni bilo dovoljeno, pa tudi prerisovati niso smeli.

In zgodba se je nadaljevala še v letošnjem šolskem letu, ko je razstava pred postavitvijo v prostorih občine več kot mesec dni krasila večnamenski prostor osnovne šole Divača.

Kaj kmalu smo v šoli začeli s pripravo kulturnega programa za otvoritveni dogodek na občini, ki nam je bil popolnoma prepuščen s strani Jožice. Učenci so imeli željo tudi kaj zaigrati, zato se ponovno zahvaljujemo glasbeni šoli Sežana in njenim prijetnim učiteljem za tako sodelovanje. V programu so sodelovali vsi učenci 3. a razreda z različnimi točkami, za katere smo poželi velik aplavz. Menimo, da smo s pristnostjo in otroškimi iskrenimi besedami Jožici pustili pečat tudi mi.

Mladi umetniki so lahko upravičeno ponosni na  svoja čudovita dela in bogat kulturni program, s katerim so obogatili razstavo, ki je sovpadala s pustnim časom in prostore občine krasila od 13. februarja do začetka aprila.

Suzana Škrlj  in Monika Frank

Dostopnost