Leto je naokoli in 26. septembra letos spet praznujemo evropski dan jezikov. Vezna nit letošnjega posnetka, ki je ob tej priložnosti nastal, so pregovori.
Pregovore poznajo vsi jeziki, z njimi se iz roda v rod prenašajo življenjske modrosti kot del žive kulturne dediščine. Nekateri pregovori so v tujih jezikih identični slovenskim, nekateri pa zelo podobni, življenjske izkušnje ne poznajo meja.
V drugem delu letošnjega posnetka pa bomo malo bolje spoznali dve, za nas malo manj znani pisavi, prva je cirilica, ki nam jo je predstavil osmošolec Mihajlo Pantić, druga pa Braillova pisava (brajica). O tem nam je precej povedala naša bivša učenka Zala Hreščak.
Tudi letos smo v luči vključevanja medkulturnih vidikov in ozaveščanja sprejemanja različnih jezikovnih in kulturnih stvarnosti na ta dan posvetili posebno pozornost manj razširjenim jezikom, ki jih na naši šoli ne poučujemo. Pregovor pravi: »Več glav več ve« (in več zna).
Hvala vsem sodelujočim in nasvidenje čez leto dni,
Alma Volk, učiteljica italijanščine, za OŠ Divača.
V Senožečah je minuli vikend potekala tridnevna prireditev v počastitev 200 letnice ustanovitve Pivovarne v Senožečah.
Občina Divača, Brkinsko kraška lovska zveza Slovenije ter OŠ Divača so v ta namen izpeljali tudi likovni natečaj z naslovom Narava – divjad. V petek, 16. 9. 2022 je tako potekala svečana podelitev nagrad najboljšim likovnim izdelkom. Utrinek z razstave in same podelitve si lahko ogledate na spodnji povezavi:
V šolskem letu 2021/22 so učenci 2.a razreda z mentoricama Nelo Subič in fotografinjo Jožico Zafred poustvarjali del likovnega opusa divaškega slikarja Stojana Zafreda. V večnamenskem prostoru je mentorica Jožica postavila slikarsko-fotografsko razstavo, ki je nagovorila starše na 1. roditeljskem sestanku s sporočilom o povezovanju šole z okoljem na ustvarjalnem področju učencev.
Učenci 2.a razreda so v šolskem letu 2021/22 pri urah spoznavanja okolja spoznavali in raziskovali svoj domači kraj Divačo. Kot učiteljica dajem poseben pomen ljudem, ki so v pisan mozaik kraja Divače dodali poseben kamenček. Ko sem tako premišljevala, koga bi učenci v tem barvitem mozaiku podrobneje spoznali, so mi misli ušle k Stojanu Zafredu, slikarju, ki je pisal in slikal z usti. V zgodnji mladosti, ko je bil poln mladostniške energije, navdušenja, razigranosti in pozitivnega pogleda na svet, ga je nesrečen skok v vodo priklenil na invalidski voziček. Vendar ni klonil. Neizmerna želja po življenju in ustvarjanju ga je gnala naprej. Vzel je svinčnik, čopič, pisano paleto barv, platno in začel ustvarjati. In tako, najprej z drobnimi, negotovimi koraki je vstopil v velik svet umetnosti. Navdih za njegove prve umetnine je bil prav gotovo njegov domači kraj z okolico.
Z učenci smo se odločili, da k uram likovne vzgoje povabimo slikarjevo ženo Jožico Zafred in skupaj spoznavamo slikarja in njegova umetniška dela. Najprej so si učenci ogledali dokumentarna filma o slikarju. Tako so spoznali njegovo življenje in delo. Nekaj dni pozneje je učence v učilnici čakalo presenečenje – razstava izbranih Stojanovih grafičnih del in fotografski portreti slikarja, ki jih je ustvarila Jožica Zafred. Učenci so si razstavljene grafike in fotografije z zanimanjem nekaj dni ogledovali in se med seboj o njih pogovarjali. Nato pa je glavno vlogo pri urah likovne umetnosti prevzela fotografinja Jožica Zafred. Učence je pri njihovem ustvarjanju usmerjala, jih spodbujala in vodila. Kar nekaj ur so učenci individualno poustvarjali izbrane slikarjeve grafike. Poustvarjali so na risalni list s črtami z barvnimi svinčniki.
Čeprav so drugošolci »posnemali« originalna slikarjeva dela, so nastale unikatne risbe neskončnih barvnih potez.
Učenci so bili nad svojimi umetninami navdušeni. Kar verjeti niso mogli, da so bili kljub začetnim težavam zelo uspešni. Prekosili so sami sebe in dokazali, da znajo in zmorejo. Samo želeti in hoteti je treba.
V sredo, 14. 9. 22, so se tudi senožeški učenci podali na svoj prvi letošnji jesenski pohod, ki so ga zaključili tudi s sodelovanjem v krosu. Da nam je bilo res lepo, se lahko prepričate s klikom na spodnjo povezavo.
Učenci podružnične šole Vreme so v sredo, 7. septembra, sodelovali na jesenskem krosu.
Po zboru v šoli smo se zjutraj peš odpravili na pot proti Gornjim Vremam. Tam so učenci s pomočjo učiteljice z metrom označili območje in izmerili razdaljo, ki so jo morali preteči. Sledilo je ogrevanje in gimnastične vaje, ki jih je vodila ena izmed učenk. Polni energije in športne vneme so učenci pretekli zastavljeno pot in prav vsakemu je uspelo priti na cilj. Pokazali so svoje tekaške spretnosti, ob tem pa so razvijali tudi navijaški duh. Učenci so zasluženo malico pojedli kar v naravi, nato pa smo se odpravili nazaj proti šoli. Tam so se učenci še polni elana sprostili na igralih.
Sledila je podelitev pohval za sodelovanje na jesenskem krosu, ki so si jih zaslužili prav vsi.
Učencem podružnične šole Vreme čestitamo za uspešno opravljen jesenski kros.
Učiteljice Andreja Perhavec Čok, Katja Kovačič, Petra Pugelj Peca in Petra Rakovec
Novo šolsko leto se je začelo. Kot bi mignil so minile počitnice. V šoli je zopet slišati otroški smeh. Vanjo so vstopili vedoželjni učenci.
Prav poseben šolski dan je bil tudi za prvošolce, saj so s 1.9.2022, prvič prestopili šolski prag. Učiteljice so jim pripravile prisrčen sprejem ter kulturni program. Dramska skupina z mentorico Lidijo Uršič, je prvošolce in njihove starše razveselila z igrico Pikapolonica in pikice. Nato je sledil simboličen vstop v 1. razred. Za uspešno opravljen skok v novo šolsko leto so prvošolci prejeli medaljo. Svečano so prejeli tudi rumene rutice in se posladkali s torto.
Vsem prvošolcem je uspešen začetek šolskega leta zaželela županja Alenka Štrucl Dovgan. Lepo popotnico prvošolcem in njihovim staršem je v video posnetku namenila ravnateljica Damijana Gustinčič. O varnosti v cestnem prometu je spregovoril policist.
Učiteljice prvošolkam in prvošolcema želimo, da bi v družbi prijateljev na šoli doživeli čim več zanimivih in nepozabnih dogodivščin na poti učenja.
Prvi šolski dan je bil kljub kislemu vremenu pisan in igriv. Šest prvošolčkov je prestopilo prag šole in vstopilo v zavetje razredničarke Ade Škamperle. V posnetku lahko podoživite njihov sprejem.
Tako. pa smo uspešno izpeljali še en otroški planinski tabor, po “zimskem” Bohinju, tokrat v Kranjski gori. Če sem čisto natančen, je bil vmes še eden, z manjšo udeležbo, ta pa je bil “pravno” gledano organiziran s strani šole, ne društva. Ker je pač tako lažje pri CŠODju. A če pustimo pravne zadeve…tako ali tako smo približno ista ekipa, važno je, da se imajo otroci fajn…in seveda, da tudi mi ne trpimo. 🙂
Tokrat smo imeli 25 otrok od 1. do 6. razreda. Bilo bi jih še več, če ne bi bili omejeni s prostorom. A neki kompromisi so pač vedno potrebni. Nadaljevali smo s prakso zadnjih nekaj taborov, to je v čim večji meri koristiti javni prevoz.
Za prvi dan je bila planirana tura do Koče v krnici in tam kosilo. Slabih 7 kilometrov in 300 višinskih metrov vzpona v eno stran. Ravno toliko, da se otroci ogrejejo. Da se ne bi ogreli preveč, je pa poskrbelo vremensko presenečenje – ne ravno napovedan dež. A kot da bi vedeli, smo prišli do koče ravno minuto ali dve, preden je začelo “zares”. Do sestopa pa se je vreme že stabiliziralo. Je pa nekatere druge vreme bolj presenetilo, ko so povsem premočeni prihajali s Špika.
Druga osvežitev pa v Jasni. Tistih običajnih 12, 13°C je imela. A otrok to ni motilo, da ne bi poskakali noter. V veliki večini. Od nas pa edini tako nor “učitelj Matej”. Hja…eden se je moral žrtvovat, da se nam niso mulci smejali. Ampak po pravici povedano…kakšno minuto, morda dve, če se na hitro vržeš noter in plavaš…je še čisto prijetno.
Petek je še bolj krojilo vreme. Že zjutraj je bil dež, zato tudi bolj pozno vstajanje, nekaj prostega časa v telovadnici (plezanje, pink-ponk), a to silno energijo bo potrebno sprostiti zunaj. Za popoldne se je nakazovalo neko izboljšanje, tako da po kosilu mahnemo na en krajši sprehod. Do Martuljških slapov. A takoj po štartu so me obdajale neke zle slutnje in res pridemo samo do konca Kranjske Gore. Kakšnih 15 minut, potem pa prve kapljice. Obrnemo nazaj in…no, čez dobro uro pa se je vendarle odprlo, posijalo je celo sonce. A ura je že malo prepozna, večerja je zgodnja. Preostane samo še enkrat Jasna…to, kar je tako ali tako večini v veselje. Voda je imela še kakšno stopinjo manj kot včeraj, drugih kopalcev skoraj ni bilo, tako da smo bili že prava turistična atrakcija.
Če je bilo do sedaj ogrevanje, so v soboto končno prišli “pravi hribi”. Strmo v klanec. Ja, pot na Vitranc je res kar strma. In spet nekaj vremenskih neprilik. Glede na letošnje leto bi gasilci rekli “že 3 dni odlično vreme”. Sprva je bil plan, da gre hitrejša skupina do Ciprnika, počasnejša na Vitranc. Pa se je vse premaknilo za eno stopnjo dol, torej Vitranc in Mojčin dom, kjer smo imeli vsi kosilo. Res odličen bograč in jota.
Sestopili smo mimo Bedančeve koče in potem še na poletne sanke. “Dodatna ponudba”, ki je otroke kar navdušila. Priznam, da sem bil tudi sam kar pozitivno presenečen, ker “res leti”. Sem mislil, da bo bolj “penzionistična varianta”.
Šele zadnji dan je bilo konec vremenske nepredvidljivosti. In še zadnji – najbolj ravninski pohod. No ja, ne čisto za vse. Namenimo se v Planico, še prej si ogledamo Zelence. Druga “dodatna adrenalinska ponudba” (če ni bil že dež dovolj adrenalinski) pa je bila zipline. Kdor se ga ni udeležil, je moral za kazen peš skoraj na vrh letalnice. Ok, vzamem nazaj, težko je govoriti o kazni, ker eni se preprosti niso mogli zaradi omejitev glede višine in teže. Ni pa bilo kakšnega pritoževanja, večini je bilo kar zabavno maširanje po “neskončnem” stopnišču, čisto do vrha jih je baje čez 1100.
Kljub daljšemu trajanju od prejšnjega, je bil tabor kar hitro naokoli. Vmes pa že polno novih idej za naprej, tako glede tabora/ov, kot glede otroških izletov. Za več detajlov pa bo potrebno počakati na “javno razgrnitev planov” – no, na letni plan društva, ki pride ven decembra.
Lep pozdrav do takrat. Aja, pa vabljeni vsi k včlanitvi v krožka Gojzarček in Planinski krožek.
Članek napisal Matej Trobec, vodnik PZS
Spremljevalke: Barbara Rodica (mentorica planinskega krožka), Petra Rakovec in Monika Ščuka
Prag matične šole v Divači je danes prestopilo kar 39 zvedavih prvošolcev. Pričakale so jih učiteljice Andreja, Martina, Tatjana,Tea in Eva. Najprej jih je nagovorila učiteljica Lidija, ki je skupaj z učenkami gledališkega krožka pripravila igrico o pikapolonici, ki ni znala šteti. Ravnateljica Damijana Gustinčič je zaradi odsotnosti učence pozrdavila preko videokonference, županja Alenka Štrucl Dolgan in policist Uroš pa v živo. Vsi so učencem zaželeli uspešno šolanje in varno pot v šolo. Po preteklem poligonu so prvošolci prejeli vstopnico za v 1. razred, v učilnici pa so jih pričakali medvedki in torta. Jutri jih v šoli čakajo že nova presenečenja. Dragi prvošolci, dobrodošli med nami.
Spoštovani učenke in učenci, dijakinje in dijaki, učiteljice in učitelji ter vsi ostali zaposleni v vzgoji in izobraževanju!
Veseli me, da v novo šolsko leto vstopamo mirno in dobro pripravljeni na izzive, ki so pred nami. Šole bodo varno, spodbudno in vključujoče okolje, predvsem pa prostor, v katerem mladi pridobivate nova znanja in spoznanja, ki vam jih predajajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Prepričan sem, da je pred nami običajno šolsko leto, v katerem bosta znova v ospredju predvsem znanje in ustvarjalnost.
Še posebej dobrodošlico izrekam 20.797 prvošolkam in prvošolcem, ki bodo šolski prag prestopili prvič. Želim vam, da bi se v šoli počutili dobro, pridobili odgovore na številna vprašanja, spletli nova prijateljstva, pa tudi, da jo boste radi obiskovali.
Dobrodošlica velja prav vsem 194.562 učenkam in učencem ter okoli 79.000 dijakinjam in dijakom. Upam, da so za vami prijetne počitnice in da ste po njih že pripravljeni na šolsko delo.
Pomembno sporočilo vsem je, da bomo šolsko leto 2022/2023 pričeli in zaključili v šoli. Ob tem vse lepo naprošam, da upoštevamo osnovne higienske ukrepe in priporočila za preprečevanje prenosa in širjenja virusa Covid-19, ki so jih pripravili za to pristojni strokovnjaki.
Šolsko leto, ki je pred nami, bo vsebinsko razgibano, skupaj bom snovali prenovo vzgojno-izobraževalnih programov in programskih dokumentov, vse pa bo naravnano v smeri celostnega pristopa zagotavljanja kakovostnega, vključujočega, pravičnega in trajnostno naravnanega sistema področja vzgoje in izobraževanja. Čaka nas tudi vrsta drugih vsebinskih izzivov, ki jih bomo reševali skupaj – vse predvsem v dobrobit otrok in mladih, zavedajoč se, da s tem, ko ustvarjamo kakovosten izobraževalni sistem, gradimo uspešno družbo prihodnosti.
In še na nekaj ne pozabimo odrasli. Na varnost otrok in mladih v prometu. Šolske poti bodo v prihodnjih dneh in skozi šolsko leto polne različnih prevoznih sredstev, zato moramo vsi skrbeti za to, da se bodo posebej najmlajši na poti v šolo in iz nje počutili varne.
V šolah razvijamo in krepimo prometno znanje in veščine trajnostnega razvoja, hkrati pa izoblikujemo vrednote gibanja, zdravega načina življenja in pozitivnega odnosa do okolja. Gre za elemente trajnostne mobilnosti, ki jih v vzgojno izobraževalnih ustanovah privzgajamo skozi vse šolsko leto. Poskrbimo, da bomo odrasli zgled odgovornega ravnanja.
Spoštovani učenke in učenci, dijakinje in dijaki, ravnateljice in ravnatelji, učiteljice in učitelji!
Želim vam uspešno šolsko leto, naj bo mirno, spoštljivo, predvsem pa naj bo šola prostor izmenjave pestrega nabora kakovostnega znanja in ustvarjalnosti.
