Skoči na glavno vsebino

ŠOLA V NARAVI – DEBELI RTIČ – 3. DAN

Ups… tako se je zaključilo naše včerajšnje javljanje, kajne? No, ker obljuba dela dolg, vam v današnjem javljanju povemo, kaj se je dogajalo za vrati naših sob. Stilska preobrazba! Učenci so se v okviru svojih možnosti, ki so jih prinesli s seboj, preobrazili v izrazito izvirne modele, s katerimi so se na večernem žuru potegovali za priznanje za najbolj odštekan rtiški stil. Opazovalci zabave se kar nismo mogli nagledati modnih dodatkov, ki so krasili otroške modele, pa tudi odločitev, komu dodeliti častni naziv, ni bila lahka. Sledil je plesni večer, v katerem smo si dodobra razgibali boke in nato v hipu utrujeni zaspali v nevihtno noč.

V jutro so nas prebudili prvi sončni žarki, ki so sramežljivo kukali skozi naša okna in nas z veseljem vabili k obali, kjer smo spoznali življenje organizmov v priobalnem pasu. Kaj vse se je zbralo v naših kanglicah, lahko vidite na fotografijah.

Da pa ne boste mislili, da smo na plavanje čisto pozabili, vam prilagamo še nekaj utrinkov z intenzivnega plavalnega tečaja, ki se bo, kot zaenkrat kaže, zaključil veliko uspešneje kot so vaditelji sprva mislili.

Čas med intenzivnima terminoma za plavanje pa smo izkoristili za sprehod po parku, kjer nam je botanik predstavil obilico zanimivih drevesnih vrst in zelišč, udeležili smo se delavnic spoznavanja okolja z vsemi čutili, preizkusili smo se na trim stezi, za vas pa smo poskrbeli tudi z zapisom prijetnih pozdravov, ki jih lahko v naslednjih dneh pričakujete v nabiralnikih.

Za danes bo dovolj. Sedaj že razmišljamo o tem, kako se bomo predstavili na talentih. Kaj vse skrivamo, si preberite jutri.

Se beremo….

ŠOLA V NARAVI – DEBELI RTIČ, 2. DAN

Pozdravljeni, za nami je še en dan uživanja, dan novih znanj in lepih doživetij. Po čudovito preživetem sončnem dopoldnevu, ko smo z ladjico odpluli do Kopra, smo se učili novih tehnik plavanja, zraven pa smo počeli še marsikaj drugega. Učiteljice so poskrbele za polne glave novih znanj, saj so nas odpeljale na obalo raziskovat življenje ob morju. Trenutki so bili polni ustvarjalnosti, radovednosti, predvsem pa polni izzivov, ki smo jih z veseljem delili drug z drugim. V Kopru smo si ogledali tudi drugi največji slovenski instrument, orgle v koprski stolnici, ki smo jih Slovenci pridobili z uspešno kandidaturo na mednarodnem razpisu Züriške dvorane Tonhalle.

Veselja nam ni manjkalo niti med popoldanskim iskanjem zaklada. Z iskricami v očeh smo lovili sladko presenečenje in dokazovali, kako znamo sodelovati kot ekipa. Najboljši so bili učenci ekipe Raztreseni raziskovalci, ki so iz rok animatorke prejeli prijetne priložnostne nagrade.

Pa da ne pozabimo. Poskrbeli smo tudi za hišnikovo delo. V polni vnemi športnih veščin pred našim domom, smo poskrbeli, da je moral hišnik s strehe prinesti tudi telovadne copate. Noge so namreč tako visoko in močno brcale, da so telovadni kar odleteli pod nebo.

O tem, kako smo preživeli današnji večer, pa izveste več jutri. Verjemite nam, da nam ni bilo dolgčas, v sobah trenutno odmeva neskončni smeh, kajti za vrati se ….

Ups, več o tem jutri…

ŠOLA V NARAVI – DEBELI RTIČ 1. DAN, 6. 6. 22

Hura! Pa smo tu. V poletni šoli v naravi v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem Rtiču. Izbrali smo si čudovito lokacijo tik ob morju, v senci edinstvenega mediteranskega parka z blagodejno klimo, kjer se bomo poleg udejstvovanja na številnih športnih aktivnostih posvetili predvsem intenzivnemu plavanju pod mentorstvom odličnih vaditeljev, ki so nas že danes pošteno ogreli in pripravili na vse plavalne užitke v prihodnjih dneh. To so Borut, Tamara, Roman in simpatičen mladenič s Portugalske.

Da nam pred in po plavanju ni bilo dolgčas, pa so poskrbele učiteljice Lidija, Tanja, Monika in Nataša.

Zvečer nas je čakal še sprehod, igra na igrišču in seveda počitek v lepo pripravljenih sobah, kjer so se že stkale nove prijateljske vezi. Kdo ve, kaj vse nas še čaka. O tem pa morda jutri… Do takrat pa lep pozdrav vsem, ki nas že pogrešate.

»Oj, Triglav, moj dom…«

Prvi junijski petek smo jo z divaškimi učenci, tistimi, ki so se v letošnjem šolskem letu najbolj izkazali bodisi na učnem, raziskovalnem bodisi seveda na vedenjskem področju, mahnili proti edinemu narodnemu parku v Sloveniji. Prvi postanek je bil  v Mojstrani, kjer smo v Slovenskem planinskem muzeju izvedeli veliko novega o prvih osvajalskih turah na Triglav in o postavitvi tamkajšnjega Aljaževega stolpa. Muzej je interaktiven in kot tak ponuja poleg vizualnih tudi zvočne informacije.

Ko je bilo sonce najvišje, smo se pogumno odpravili poti severni Triglavski steni, skozi  dolino Vrata. Gozdna pot nas je vodila ob strugi Triglavske Bistrice do slapa Peričnika, ki je visok kar 52 metrov in v srcu zime tudi zamrzne. Do tja je slabih pet kilometrov dobro uhojene poti, za katero smo porabili debelo uro. V povratni smeri si nismo mogli kaj, da ne bi vsaj malo potipali temperaturo vode. Najpogumnejšim med nami je voda segla vse tja do kolen, ostali smo jih le molče občudovali.

Na poti do Radovljice, kjer smo imeli nekaj časa za pozno kosilo in kratek ogled mesta, sta nam strokovni sodelavki iz parka Škocjanske jame, ki je bil tudi glavni pri organizaciji brezplačnega izleta in kateremu se iskreno zahvaljujemo, pripravili kviz z nagradami. Naši učenci so se odlično odrezali!

Za konec smo tudi za vas pripravili nekaj najbolj zanimivih dejstev, ki ji naši učenci poznajo. Ste vedeli, da: 

  • prebiva v Triglavskem narodnem parku okli 7000 rastlinskih in živalskih vrst,
  • je endemit avtohtona vrsta, ki živi samo na določenem kraju (človeška ribica, soška postrv, zoisova zvončica,…),
  • da so se davnega leta 1778 štirje srčni možje prvič odpravili na naš najvišji vrh z namenom, da najdejo železovo rudo,
  • da je duhovnik Jakob Aljaž že leta 1895 dal na Triglav postaviti stolp, ki se je kasneje poimenoval Aljažev stolp.

Hvaležni, da živimo v enem najlepših delov Evrope, vas k ogledu fotografij vabimo spremljevalke Anja, Barbara, Jana in Rosana z učenci.

ITALIJANŠČINA in NEMŠČINA 2022

Po dveh šolskih letih, ko nam je korona onemogočala nastope v živo, pa smo letos končno dočakali tradicionalni nastop.

Za nekatere učence je bil to prvi nastop v šoli in so komaj čakali, da stopijo na oder in pokažejo staršem, kaj smo se letos naučili pri italijanščini in tudi nemščini. Letos so se nam namreč prvič pridružili tudi učenci, ki obiskujejo interesno dejavnost nemščino.

V sredo, 1. junija, ob 17.30, smo se zbrali v večnamenskem prostoru v osnovni šoli Divača in predstavili program učencev od 1. do 6. razreda centralne šole.

Vsak razred se je predstavil s svojimi točkami, kjer smo si ogledali pesmi, igrice, izštevanke, mimike in dramatizacijo besedil s tematiko iz vsakdanjega življenja (spoznavanje novih prijateljev, hrana, poklici, šola, meseci in ure, dnevi v tednu, števila, barve, čustva in občutja, dele telesa, letni časi, in še kaj).

Otroci so sproščeno in ponosno prikazali, kaj so se naučili preko tehnik zgodnjega poučevanja jezikov in še enkrat dokazali, kako koristno in pomembno je znanje tujih jezikov, od malih nog dalje .

Alma Volk, učiteljica italijanščine in Timea Gal, učiteljica nemščine

KAMEN NA KAMEN NA BELAJTNGI

Minulo nedeljo, 29. 5. 2022, so učenci raziskovalnega, vrtnarskega in kamnoseškega krožka iz Divače v okviru Dneva Regijskega parka Škocjanske jame ob pomoči Mateja Umka izvedli delavnico učenja osnov zidanja na suho. Ob tem so se urili še v spretnosti odbijanja kamnov. Učenci so s tem mimoidoče ozaveščali o pomenu ohranjanja znanja gradnje suhih zidov kot veščine, ki je skozi stoletja zaznamovala človeka in njegov način življenja na območju matičnega Krasa.

Čeprav vreme ni bilo najbolj prijazno, so bili učenci, navdušeni. Nekateri so obiskali del jame, ki je bila ta dan odprta za javnost, prisluhnili lokalnim ljudskim pravljicam na ognjišču in se sprehodili po stojnicah.

 

Mentorici: Danila Grželj in Barbara Jazbec

PONOVNO GRAFIČNI EXTEMPORE V PARKU ŠKOCJANSKE JAME

V četrtek, 2. 6. 2022, so se po dveh letih učenci obalno-kraških osnovnih šol zbrali v Parku Škocjanske jame, kjer so ustvarjali na grafičnem extemporu, ki ga je organizirala OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača z Društvom likovnih pedagogov Primorja. Že četrtič pa smo sodelovali tudi s Parkom Škocjanske jame.

Letošnji naslov je bil Razglednice iz Škocjanskih jam. Format matrice je bil majhen, odtis pa na listu velikosti razglednice. Tokrat so ustvarjali v klasični grafični tehniki – linorezu. Učenke in učenci so si najprej v Škocjanu in Matavunu poiskali motive za svoja dela, si jih skicirali in izdelali matrico. Dela smo odtisnili, grafične liste pa si lahko ogledate v večnamenskem prostoru OŠ Divača.

Sodelovali in ustvarjali so učenci zadnje triade iz OŠ Lucija, OŠ Elvire Vatovec Prade, OŠ Koper in šole organizatorke OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača.

Mag. Vesna Marion

profesorica likovne umetnosti

Izšla je Vremščica

Izšla je Vremščica, glasilo učencev Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača, v katerem smo zbrali nekaj prispevkov o dogajanju na šoli ter literarna in likovna dela
učencev matične šole in obeh podružnic.

Glasilo dokazuje, da na naši šoli spodbujamo in negujemo domišljijo ter ustvarjalnost in odseva vrednote, ki jih gojimo na šoli – pristne medčloveške odnose, prijateljstvo,
veselje, strpnost, sodelovanje, varovanje okolja. Učenci lahko glasilo dobijo pri svojih razrednikih.

Prijetno branje vam želimo.

Alenka Tomazin

Mali čebelarji na Belajtngi

Prvi jamski praznik z nemškim imenom Grottenfest so v Škocjanskih jamah organizirali že davnega leta 1886. Praznovanje je mnogo več kot le ”dan odprtih vrat” v Škocjanskih jamah. Organiziran je prost vstop v del Škocjanskih jam, na voljo so ogledi razstav in muzejskih zbirk. Prireditev poteka na območju vasi Matavun, Škocjan in Betanja. V vaseh postavijo mlaje, na stojnicah predstavljajo in prodajajo tradicionalne jedi in izdelke tukajšnjega biosfernega območja, na pokušino so tudi tradicionalne jedi. Poskrbijo za veselje, glasbo, ples in stare igre. Za otroke in druge udeležence organizirajo delavnice in pravljice ob ognjišču.

Tudi naši učenci so bili del tega dogajanja. Na stojnici so izdelovali čebelice iz papirja in svečke iz satnic.

 Obiskovalcem so se predstavili tudi s plesom in igrami.

Več si lahko ogledate v galeriji fotografij.

 

Učiteljice Andreja Perhavec Čok, Petra Pugelj Peca in Petra Rakovec

Mi smo planinci

Za vikend od 13. do 15. maja so mladi planinci spoznavali gorenjske bisere v kotičku Bohinjske Bistrice. Tja so v sodelovanju s Planinskim društvom Sežana s planinskim krožkom odšli tako najmlajši pa tudi starejši učenci, od 1. pa vse do 8. razreda, prav tako pa tudi nekateri učenci dutovljske šole.

Prvi dan smo se v Bohinjski Bistrici nastanili v sobe hostla Pac, v katerem smo bili nastanjeni cel vikend.

Prvi dan je bil namenjen spoznavanju učencev med seboj. S tem se je pričela igra Skrivni prijatelj, pri kateri je vsak učenec izžrebal svojega skritega prijatelja, za katerega je moral skrbeti ves vikend. Prav tako smo uživali tudi v družabnih igrah, badmintonu, nogometu in pink ponku.

Drugi dan smo se že zgodaj takoj po obilnem zajtrku odpravili na pohod okrog jezera, čez vas Stara Fužina na Vogar. Pot je bila strma, a poplačali so jo lepi razgledi na Bohinjsko jezero.

Na vrhu so nas pogostili s slastnim kosilom, nekateri pa so se posladkali tudi s palačinkami.

Prejeli smo žige in se pred odhodom še nekoliko odpočili v koči, saj nas je ujela ploha. Pot je bila mokra, a nas to ni ustavilo, saj smo žee komaj čakali popoldanski počitek.

Pred večerjo nas je obiskal alpinist David Rogelj, ki nam je predstavil planinsko opremo in nas ozavestil o varni hoji po hribih. Pripravil nas je tudi na plezanje po živih stenah, ki je sledilo naslednji dan.

Po večerji smo imeli zabavni program, na katerem so se sobe predstavile z raznimi točkami, s katerimi so pokazali svojo inovativnost in ustvarjalnost. 

Sobotni večer je minil mirno in v tišini, saj so otroci po napornem dnevu in polni vtisov hitro zaspali.

In že je bila tu nedelja. Jutro se je po zajtrku pričelo s plezanjem po živi steni ob Bohinjskem jezeru, kjer smo se urili v plezalnih spretnostih, najbolj pogumni pa so splezali vse do zvončka na vrhu in nanj pozvonili.

Okrog enajstih smo z ladnjico odpluli čez Bohinjsko jezero proti slapu Savica, vendar pa smo se za nepozaben razgled morali še malo potruditi in prehoditi 554 stopnic. V koči pri Savici smo si privoščili še izvrstno kosilo in jabolčni zavitek.

Ker so učenci cel vikend tako pridno planinarili, smo se za nagrado na poti proti domu ustavili še v McDonaldsu, kjer so se otroci lahko posladkali še s sladoledom.

Mentorice Barbara Rodica, Monika Ščuka in Petra Rakovec