Skoči na glavno vsebino
SPOMINSKI DAN, SENOŽEČE, 13. MAJ  dan smrti Danila Zelena (9. avgust 1907–13. maj 1941)

SPOMINSKI DAN, SENOŽEČE, 13. MAJ dan smrti Danila Zelena (9. avgust 1907–13. maj 1941)

Danes je v Senožečah potekala počastitev pomembnega zgodovinskega pomnika, smrti Danila Zelena, našega rojaka, sokrajana, junaka, ki je vse življenje aktivno branil in se boril za identiteto našega naroda ter tako postal simbol hrabrosti, odločnosti in predanosti boju za svobodo. Današnji dan je bil leta 1941 bridek, mrk in okruten, saj je tega dne pred 83 leti ugasnilo mlado življenje ene osrednjih osebnosti v boju Primorcev za osvoboditev. In ker je spomin na današnji dan in na to, kar je za nas predstavljal, potrebno ohranjati v srcih in zavesti ter prenašati na naslednje rodove – v opomin in v čast vrednotam, za katere je Danilo hrabro dal svoje življenje, je bilo še kako na mestu, da so organizatorji Društvo Tigr, OE kras – Brkini, povabili našo ravnateljico Damijano Gustinčič, da zbrane nagovori v vlogi slavnostne govornice.

V svojem govoru je poudarila:

»Danilo Zelen se je rodil v izredno narodnozavedni družini, ki mu je že v otroštvu vcepila ljubezen do domovine in vero v boj za pravico. Njegova odločnost in srčnost sta ga že zgodaj vodili, da se je pridružil in se popolnoma posvetil boju proti fašizmu, ki je v tistem času ogrožal našo svobodo in identiteto. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi, naprednimi idejami, neustrašnostjo in srčnostjo je postal simbol poguma in požrtvovalnosti, ki je dajal upanje mnogim, ki so se znašli pod jarmom fašističnega nasilja.

Poleg svojega aktivnega boja proti fašizmu – snovanje sabotažnih akcij, tiskanje protifašističih listov Svoboda in Ljudska fronta, celo priprava atentata na Benita Mussolinija – je bil Danilo Zelen tudi človek, ki je cenil umetnost in se družil z mnogimi ustvarjalci svojega časa. Njegova povezanost z umetniško sfero je bila izraz njegovega širšega duha in razumevanja pomena kulture v boju za svobodo. V tem krogu ga je spoznal tudi Bogomir Magajna, ki je Danilovo narodnoosvobodilno delo visoko cenil in ga pomembno osvetljeval.

Dušan je bilo partizansko ime, pod katerim je Danilo deloval med drugo svetovno vojno in s katerim je zaradi svojih izrednih organizacijskih sposobnosti postal rdeča nit, žila revolucionarnega TIGRa. Njegova hrabrost in odločnost sta bili gonilna sila v tem boju, ki je zahteval mnoga življenja, a naposled prinesel tudi težko pričakovano svobodo in dostojanstvo.

Na usodni 13. maj leta 1941 je umrl pod neusmiljenimi streli sovražnika in izdajalcev, star le 34 let, a njegova zapuščina in spomin živita naprej tudi v nas. Vrednote, za katere je živel, odnos do jezika, kulture, umetnosti, narodne zavednosti, svobode – ohranjamo tudi na naši šoli skozi vzgojo in izobraževanje, med drugim tudi s sodelovanjem na komemoraciji v spomin padlim borcem NOB, proslavah ob 8. marcu v sodelovanju z društvom Dobrnič, spominskem dnevu v Dolenji vasi in na drugih prireditvah, ki poučujejo o zgodovinski poti slovenskega naroda do naše samostojne države. Vrednotam TIGR-a in NOB se poklanja tudi samo ime kulturnega društva Pepca Čehovin Tatjana, ki nosi ime po partizanski učiteljici in s katerim prav tako uspešno sodelujemo. Vsi smo zavezani negovanju spomina na prelomne trenutke v boju za slovenski narod in domovino, da se tako pomembne vrednote s prihajajočimi generacijami, ki so vedno bolj oddaljene od grozot okupatorja, ne izgubijo in nikakor ne zbledijo.

Danes, ob obletnici njegove nasilne smrti, se Danila Zelena – Dušana spominjamo s spoštovanjem in hvaležnostjo. Njegova življenjska zgodba nas opominja, da se je vredno boriti za tisto, kar je prav, in da se moramo vedno zoperstaviti nasilju in nepravičnosti, ne glede na ceno, ki jo moramo plačati.

Naj njegova pogumna duša počiva v miru, njegova dediščina pa naj nas vedno navdihuje k boju »za slovensko besedo, za svobodo, resnico, pravico, za boljši jutri, za novo družbo,« in navsezadnje, za človečnost.«

 

Tako lepo posredovanim mislim so svoj prispevek pridali še učenci dramskega krožka podružnične šole Senožeče pod mentorstvom učiteljice Nataše Adam ter flavtistki Nina Adam in Karin Može Pavlin z mentorico Ivano Perosa iz GŠ Sežana.

Pravljična urica v Škocjanskih jamah

Pravljična urica v Škocjanskih jamah

Na naši šoli smo tudi v letošnjem šolskem letu sodelovali ob dnevu žena v okviru Mreže šol Parka Škocjanske jame. Letošnji namen raziskave je bil raziskati izseljenstvo v naših krajih skozi čas. Prvošolci so s pisanimi barvami in otroško domišljijo  naslikali svoje poglede na izseljenstvo.

Za sodelovanje so bili v četrtek, 9. maja,  nagrajeni z obiskom Škocjanskih jam.

Na sprejemnem centru parka sta nas pozdravili gospa Darja Kranjc in gospa Vesna Hrovatin.

Gospa Vesna je najmlajše popeljala v pravljični svet velikanov, ki so živeli v Vremski dolini, kjer so kosili travo in kuhali polento in golaž. V jami pa so prisluhnili pravljici o treh bratih, ki so za božič nosili zimske jagode v grad in na poti srečali babo Ančko.

Prvošolci so v jami poleg kapnikov slišali tiho šumenje in gromko bučanje reke v globinah. Po naporni, a prijetni hoji nas je čakalo dvigalo. »Dvigalo, alo, alo!« so zaklicali otroci. Dvigalo se je premaknilo in odpeljalo otroke in starše na pogostitev s krofi in jabolčnim sokom.

Vsak od najmlajših sodelujočih je prejel posebno priznanje za sodelovanje.
PŠJ, Darja in Vesna, hvala za nepozaben dan!

 

 

Dostopnost