Skoči na glavno vsebino
Ob zaključku bralne značke nas je obiskala pisateljica Majda Koren

Ob zaključku bralne značke nas je obiskala pisateljica Majda Koren

V četrtek, 25. aprila 2024, smo ob zaključku bralne značke na šoli gostili pisateljico Majdo Koren. Navdušila nas je s pripovedovanjem o svojem ustvarjalnem procesu, knjižnih junakih in življenjskih zgodbah.

V uvodu svojega obiska je delila nekaj ozadij, kako je sploh začela pisati. Kot mama treh fantov in učiteljica razrednega pouka je imela priložnost opazovati svet skozi oči otrok, kar jo je navdihnilo, da je začela ustvarjati zgodbe, ki nagovarjajo mlade bralce. Njene knjige so raznolike in polne domišljije, v njih pa se pojavljajo številni simpatični liki in humorne prigode, ki so pritegnili pozornost naših mlajših učencev.

Na nastopu za predmetno stopnjo pa se je Korenova dotaknila tudi pomembne teme, kako se soočiti z izzivi, ki jih prinaša sodobna tehnologija, še posebej s spletnimi ljubezenskimi prevarami. Učence je opozorila na pomembnost varne in odgovorne rabe interneta.

Na tem mestu še enkrat poudarimo, kako pomembno je branje za razvoj domišljije, ustvarjalnosti in znanja, zato naj nas njen obisk spodbudi k nadaljnjemu raziskovanju sveta knjig in domišljije.

Vsem učencem, ki so uspešno zaključili bralno značko, pa še enkrat čestitamo!

Alenka Tomazin

 

 

Iz Slovenije preko Furlanije v Benečijo

Iz Slovenije preko Furlanije v Benečijo

Letošnjo strokovno ekskurzijo za nadarjene in učno motivirane učence smo izpeljali v Italiji. V upanju, da nam bo vreme naklonjeno vsaj kakšnega od treh dni, smo se v nedeljo, 21. aprila odpravili na pot. Sonce, ki nas je prebudilo, nas je spremljalo v Ogleju, ko smo si ogledovali ostanke iz rimskih časov in tudi v Spilimbergu, kjer smo si ogledali šolo mozaikov. Mesto je daleč naokrog znano po svoji šoli »Scuola dei mosaici«, ki je bila ustanovljena leta 1922 z namenom, da bi mladi ohranili znanje o tej starodavni tehniki in si na ta način  služili kruh. Danes šolo obiskuje 60 študentov, med njimi je veliko tujcev.

Furlanijo smo zapustili v poznih popoldanskih urah in ko smo se približevali Benečiji, ki je poleg Lombardije ena najbogatejših pokrajin Italije, nam je bilo jasno, da bomo za ogled Verone naslednji dan, potrebovali dežnike. A pustimo malenkosti. Nas niti dež niti zimske temperature niso ustavile. Staro mestno jedro Verone smo prehodili po dolgem in počez. Uživali smo v butičnih izložbah, ki jih v Sloveniji nimamo, občudovali mnoge »piazze« in »piazzale«, prečkali številne mostove čez Adižo, se z vzpenjačo povzpeli na grad Sv. Petra in obiskali galerijo Palazzo Maffei. V palači smo si lahko ogledali preplet slikarstva, kiparstva, arhitekture in uporabne umetnosti. Razstavljena dela so rezultat petdesetletnega zbiranja umetnin poslovneža Luigija Carlona. V zbirki so zbrana dela vse od 14. stoletja do modernih časov.

Zadnji dan smo si ogledali še Benetke-mesto na vodi. Učiteljica Lucija nas je strokovno in diskretno vodila po židovskem getu, ki je bil prvi geto v Evropi, kjer so lahko prebivali Judje že v 15. stoletju. Po ozkih uličicah, ki jih imenujejo cale, smo se odpravili v smeri Rialta, kjer so v 5. stoletju nastale prve naselbine  Beneške lagune. Danes je Rialto en od štirih mostov, ki prečkajo Veliki kanal ali Canal Grande. Obiskali smo trg svetega Marka, kjer nas je nepopisna gneča prisilila, da smo nadaljevali proti nagnitemu zvoniku Sv. Štefana, ki kljubuje času in morski vodi, kajti ta  dodobra spodjeda njegove temelje, zato zvonik nekoliko visi.  Pot nas je  peljala še mimo Doževe palače in mostu vzdihljajev do pristanišča Sv. Zaharije, kjer smo se vkrcali na »vaporetto« in si Canal Grande ogledali še z vode. Neprecenljiva izkušnja tudi za tiste, ki so  manj naklonjeni vodnemu transportu.

Strokovno ekskurzijo smo v celoti organizirale in izpeljale učiteljice Alma V., Lucija P. M., Vesna M. in defektologinja Anja A. Zahvaljujemo se šolskemu skladu, ki je našo namero finančno podprl in staršem vseh 47 učencev za izkazano zaupanje. Za konec vas vabimo še k ogledu fotografij. Uživajte!

Zapisala Anja A., fotografiral in fotografije obdelal Vid K., 8. b

Uspehi na tekmovanju iz angleščine

Uspehi na tekmovanju iz angleščine

19. marca je v Komnu potekalo državno tekmovanje v znanju angleščine za 6. razred. Tekmovanja se je udeležilo več kot 400 učencev iz cele Slovenije, med njimi tudi Tian Rök Matevljič iz 6. a in Gal Primožič iz 6. b razreda. Oba sta na tekmovanju osvojila srebrno priznanje.

Srebrno priznanje na državnem tekmovanju, ki je 3. aprila potekalo v Novi Gorici, je osvojila tudi učenka 8. b razreda Maša Žnidarčič.

Vsem trem čestitamo za odličen rezultat in jim želimo še veliko uspehov.

Ušesa Istre: Nepozabno doživetje v naravi

Ušesa Istre: Nepozabno doživetje v naravi

Nedelja, 21. aprila 2024, je bila za učence planince preprosto nepozabna. Z nahrbtniki, naloženimi s pričakovanjem in veseljem, smo se odpravili na pohod do Ušes Istre.

Pot smo začeli pri cerkvici sv. Kvirina v vasi Sočerga in se najprej podali mimo bunkerja v skalah, ki je učence najbolj navdušil in kjer so se vpisali v vpisno knjižico. Sledila je zanimiva pot skozi gozdove in po istrskih stezicah, ki so nas vodile do Ušes Istre in do naravnega skalnatega mostu.

Ušesa Istre so edinstvena naravna tvorba, ki leži na jugozahodnem delu Istre, blizu vasi Sočerga. Njihovo ime izvira iz njihovega videza, saj dejansko spominjajo na ušesa, ki se dvigajo nad prelepim istrskim podeželjem, in značilnega odmeva, ki ga ti spodmoli ustvarjajo. Spodmolov je več, nekateri so plitvejši, drugi globlji – največji med njimi je globok 13 metrov in visok 12 metrov.

Poleg neverjetnih razgledov in naravnih znamenitosti pa je ta predel znan tudi po izjemni biotski raznovrstnosti. Na našem pohodu smo opazovali različne rastlinske vrste, med katerimi so številne endemične. Prav tako smo srečali različne živalske prebivalce, kot so ptice, metulji in drobni sesalci. O biotski raznovrstnosti Ušes Istre nam je pripovedovala Doroteja Kavčič, učiteljica biologije, sicer pa predsednica Planinskega društva Sežana, ki je pohod organiziralo, in nas opomnila na pomen ohranjanja narave in spoštovanja ter varovanja njenih ekosistemov za prihodnje generacije.

Kdor se želi odklopiti od vsakodnevnega vrveža in se povezati z naravo ter s seboj, vabljen na nepozabno doživetje v istrsko naravo.

Alenka Tomazin in Tamara Franetič Bizjak

Dostopnost