1. dan

In smo šli. Kljub slabi vremenski napovedi in strahu, da bo zadnjo besedo v kampu Menini imela Savinja. Z naivnostjo, ki jo premore le mladina in z optimizmom učiteljev, smo se pogumno povzpeli na slap Rinko, s čimer smo premostili dobrih tristo metrov višinske razlike.

Upanje umre zadnje, zato verjamemo, da se bomo jutri zbudili v sončno jutro.

Lahko noč vam želimo učitelji z devetošolci.

2. dan

»Če hočemo videti, moramo gledati s srcem. Bistvo je očem skrito.« Citat iz knjige Mali princ so si učenke izbrale za popoldansko diskusijo, medtem ko so nekateri z raftom kljubovali Savinji, drugi preizkušali sposobnosti ravnotežja v adrenalinskem parku, tretji pa izkusili pravi kolesarski »Tour de Savinja«. Po večerji so se energije polni preizkusili še v kulinaričnih podvigih. Mobilne hišice namreč ponujajo široke možnosti priprave raznolikih jedi na osnovi  testenin in tunine. Večji gurmani so toplotno obdelano mleko obogatili s čokoladnimi kroglicami. Absolutni zmagovalci torkovega kulinaričnega šova so postali »chefi« iz hišice št. 5, ki so postregli s hrenovkami po »snužejsko«. Mogoče se vam vse skupaj zdi enostavno in vsakdanje, ampak ocenjevalna komisija je upoštevala dejstvo, da je bistvo očem skrito.

Preden vam zaželimo mirno noč, vas vabimo, da prisluhnete duhovitim izjavam nekaterih devetošolcev.

3. dan

Kje naj sploh začnemo?

Iz dneva v dan nam je vreme bolj naklonjeno. Postajamo vse bolj neodvisni od mobilnih telefonov in če se vam ne bi vsakodnevno javljali, bi bil računalnik zagotovo ugasnjen. V sončnem jutru smo prijeli za vesla, se pognali s kolesi čez drn in strn ter preplezali vse smreke v kampu. Najpogumnejši so skočili v Savinjo in kot pravi Kraševci zaplavali v krogu.

Prišlo nam je na uho, da je v Divači v teh dneh zelo aktiven Pešbus. Torej smo se v okviru tedna mobilnosti tudi mi organizirali in pognali naš Meninabus. Prehodili  smo 14 kilometrov, ker nas je zanimalo, kako je založena trgovina Spar v Nazarjah. Mimogrede smo se povzpeli do štiristo let stare frančiškanske cerkve, poleg katere leži samostan redovnic Klaris-enega najstrožjih katoliških redov. Pričevanje in gostoljubnost ene od sester sta nas pustila odprtih ust.

Večer smo sklenili v dobri družbi ob kartanju in pici krasotici iz krušne peči.

 

4. dan

Z današnjim večerom z devetošolci zaključujemo še zadnjo šolo v naravi. Imeli smo se lepo. Obogatili smo znanje o geografskih značilnostih Zgornje Savinjske doline, ojačali svoje športne zmogljivosti in utrdili prijateljstva. Hvaležni naravi, da nam je vse to omogočila, se jutri vračamo domov.

V Divači bomo predvidoma okrog dveh popoldan. V primeru zastojev, vas o prihodu pravočasno obvestimo.

 

 

 

 

 

 

September je mesec novih začetkov in prvi šolski dan je poseben dogodek, poln pričakovanj, radovednosti in vznemirjenja. Letos je osnovna šola Divača svoja vrata odprla za 37 prvošolcev, ki so prvič vstopili v šolske klopi. To ni bil običajen dan, ampak nepozaben dogodek, ki je ostal v spominu tako otrokom kot tudi njihovim staršem.

Ko so prvošolci vstopili v šolske prostore, jih je pričakala prijazna in topla dobrodošlica. Učitelji in ravnateljica so se potrudili, da so jim prvi šolski dan polepšali z nasmehi, spodbudnimi besedami in prav posebno presenečenje – baletno predstavo. Baletni nastop je bil izveden z občutkom za nežnost in estetiko, plesalke pa so s svojimi gibi otroke popeljale v pravljični svet umetnosti. Otroci so z odprtimi usti spremljali eleganco in gracioznost balerin, ki so s plesom pripovedovale zgodbo o najbolj objetem drevesu. Baletna predstava je vsekakor očarala tako učence kot tudi odrasle, ki so v teh čarobnih trenutkih uživali prav tako kot najmlajši.

Toda presenečenj še ni bilo konec! V obeh učilnicah je prvošolce čakala velika torta, ki je s svojimi živimi barvami in sladkimi okraski privabila nasmehe na otroške obraze. Prvošolci so se posladkali s torto ter tako začeli svoje šolsko leto na najbolj sladek možen način. Obkroženi z novo pridobljenimi prijatelji so uživali v vsakem grižljaju in slavnostno zaključili prvi dan.

Prvi šolski dan je bil več kot le začetek šolanja. Bil je praznik, poln smeha, veselja in prijetnih trenutkov, ki bodo prvošolcem še dolgo ostali v spominu. S tako čudovitim začetkom bodo otroci z navdušenjem stopali po poti znanja in novih izkušenj, šola pa bo zanje postala prostor, kjer se bodo počutili varno, sprejeto in ljubljeno.

Z veseljem in pričakovanjem se zdaj veselijo vseh novih dogodivščin, ki jih čakajo v šolskem letu in se veselijo, da bo vsak dan v šoli lahko prav tako poseben, kot je bil prvi.

Bernarda Rebec