Letos je bilo na naši šoli ponovno organizirano dvotedensko počitniško varstvo. Poskrbljeno je bilo za pestrost, da je bil uvod v počitnice s prehodom tako malce lažji. Že prvi dan so divaški gasilci poskrbeli, da so učenci spoznali gasilske vaje in se pri tem prijetno ohladili. V prvem tednu so obiskali Muzej filmskih igralcev in si ogledali kultni slovenski film Sreča na vrvici. V drugem tednu so se odpravili na pohod in ogled Škocjanskih jam. Celoten izlet so opravili kar peš, kar je pohvalno. V Dolnjih Ležečah so si med potjo ogledali razstavo umetnin, ki jih je izdelal upokojeni učitelj Janko Sila.  Zadnji dan počitniškega varstva je bil še posebej zanimiv. Učenci so obiskali divaško knjižnico, kjer so si lahko ogledali razstavo Grafike in slike Stojana Zafreda ter poslušali pravljico Ko gre volk na dopust, ki jo je doživeto prebrala knjižničarka Tanja Bratina Grmek. Za zaključek so si v šolskem večnamenskem prostoru ogledali predstavo baletne šole Divača Kdo je napravil Vidku srajčico, ki je bila naravnost odlična.

Izvajalci počitniškega varstva smo pripravili številne ustvarjalne delavnice. Učenci so izdelali lutke, volnene zapestnice, tangrame, okvirje za fotografije počitniških dogodivščin, risali so podvodni svet in naslikali morje na platnu. Učenci so razvajali tudi svoje brbončice, saj so se posladkali s sladoledom in palačinkami, ki so si jih sami pripravili. Preizkusili so svoje pevske talente, ko smo v četrtek pridušili luči in se lotili karaok, kjer smo najraje peli pesmi, ki so nas v mislih popeljale v morske kraje. Vsakodnevno so učenci urili svoje gibalne spretnosti v različnih športnih in štafetnih igrah ali se igrali na šolskem vrtu, kjer je bila gugalnica velikanska atrakcija.

Za nami sta dva prijetna in zanimiva tedna, pred nami pa še veliko počitniških dni, za katere upamo, da bodo ustvarjalni, zabavni in zanimivi. Do ponovnega srečanja pa želimo veliko sončnih, sproščenih dni, da si tudi šolske klopi spočijejo in se pripravijo na nove izzive.

Izvajalci počitniškega varstva

Učenci planinskega krožka so se skupaj z učenci iz Dutovelj in s planinskim društvom Sežana pod vodstvom vodnice Vesne Pečar in Pike Trkman ter mentoric Petre Rakovec, Doroteje Kavčič in Monike Ščuka podali na štiridnevni planinski tabor na Kočo pod Bogatinom. Tabor je potekal od 29. 6. do 2. 7., nanj pa so se odpravili malo bolj izkušeni mladi planinci.

Z učenci smo se v četrtek, 29. 6. z vlakom odpeljali iz Sežane proti Bohinjski Bistrici, od tam pa še z avtobusom do Ukanca. Pod slapom Savica smo se okrepčali s sendviči in se pretegnili z igro badmintona. Nato smo na tovorno žičnico natovorili našo prtljago in drugo planinsko opremo. S planinskim nahrbtnikom smo se odpravili najprej proti Domu na Komni, kjer smo prevzeli prtljago in z njo vred prepešačili še cca 15 min do Koče pod Bogatinom. Najprej smo se nastanili po sobah, nato pa smo odšli na kosilo. Sledil je večerni sprehod, na katerem smo se učili o tamkajšnjem rastlinstvu. Naslednji dan smo se po zajtrku zgodaj odpravili na daljšo turo proti Triglavskim jezerom. Obiskali smo Črno jezero, od tam pa smo preplezali delček poti in se povzpeli proti Dvojnemu jezeru. Po počitku in malici smo se odpravili nazaj proti Koči pod Bogatinom. Po kosilu so sledile športne igre, po večerji pa družabni večer, kjer smo se eni manj, drugi bolj spretno preizkusili v igranju briškole. Tretji dan smo imeli slabše vremenske razmere, a nas te niso ustavile. Skupaj smo se odpravili proti Bogatinskemu sedlu, od tod pa najbolj vzdržljivi še na 2003 m visoko Lanževico, kjer smo se z ostanki snega še malo kepali. Po povratku je sledilo kosilo, po kosilu pa še orientacija s kompasom in zemljevidom ter planinski kviz z vprašanji iz tekmovanja Planina in gore ter z vprašanji o značilnostih in zanimivostih našega tabora. S tem smo preverili, kateri učenci so ob pohodih najbolj prisluhnili razlagi naših planinskih vodnikov. Zmagovalci planinskega kviza so dobili za nagrado kakav in žeton za tuširanje. Zadnji dan smo se spustili s prtljago vred do Ukanca, od tam pa smo z avtobusom prispeli do Bohinjske Bistrice. Privoščili smo si hamburger ter se kopali v sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke. Sledil je povratek domov z vlakom. Približno ob 20.00 smo malo utrujeni, a srečni in celi prispeli nazaj v Sežano.