Ga je sploh mogoče imeti? Samo danes smo v roke prijeli knjige, uporabili smo toaletni papir, v trgovini smo plačali z denarjem, nos smo si obrisali s papirnatim robčkom, na ovojnico smo prilepili znamko, pizzo smo prinesli v kartonski embalaži, na izdelku v trgovini smo na etiketi prebrali ceno, za malico smo si odvili čokolado…. Pa še in še bi lahko naštevali…

Ste vedeli, da so pred iznajdbo papirja vlogo prenašalca pisnih informacij prevzemali kamen, glina, les, kovina, papirus, pergament, blago, lubje,…? Papirna cesta je namreč dolga že več kot 1000 let. Vseeno pa je papir kljub digitalnim medijem še vedno prva izbira med mladimi, ko gre za čustva, zaupanje ali načrtovanje.

Vse to in še več je o papirju danes zanimalo četrtošolce pri uri naravoslovja in tehnike. Najbolj pa jih je navdušila delavnica pisanja na glinene ploščice. S pomočjo abecednika so izdelali svoj klinopis. Na njem so nastali lastnoročni podpisi. Konec šolske ure so si bili vsi edini, da je veliko lažje v roke vzeti papir in pisalo, kot pa si ročno pripraviti glineno podlago za pisanje, da o težavnosti simbolov niti ne govorimo.

Prav zato bomo odslej toliko bolj trajnostno naravnani. Papir bomo bolj premišljeno ločeno zbirali  in poskrbeli za njegovo recikliranje.

V sredo je med četrto šolsko uro zagorelo v šolski knjižnici. Nemudoma je stekla evakuacija. Med preštevanjem otrok na zbirni točki, je skozi vas že odmevala gasilska sirena. Spretni gasilci so požar hitro omejili in pogasili.

 Ja, to je bila zgolj vaja, ki jo vsako leto izvedemo na šoli. Na ta način se zavemo, da nesreča nikoli ne počiva. Obnovimo potrebna znanja in spretnosti za varen umik iz stavbe.

Po vaji so gasilci pokazali, kaj vse v sebi skriva gasilsko vozilo. Vprašanj seveda ni manjkalo. Gasilci so z veseljem odgovarjali in razlagali, čemu služijo različni pripomočki.

V upanju, da se bomo srečevali zgolj na vajah, smo odhiteli nazaj v toplo šolo.