Skoči na glavno vsebino
Naravoslovni dan – grad Rihenberk in Štanjel

Naravoslovni dan – grad Rihenberk in Štanjel

Od nekdaj so učenci radi prisluhnil zgodbam iz preteklosti, zato že nekaj let zapored z največjim veseljem odpeljemo petošolce na ogled bližnjih gradov.

Tokrat smo se odpravili na grad Rihenberk, kjer smo v družbi strokovnega spremstva podoživeli življenje plemičev in grajskih dam na gradu, ki že stoletja varuje dolino pod seboj in prehod na kraško planoto proti morju. Navdušeni smo prisluhnili tudi številnim netopirjem, ki tam v zadnjih letih poiščejo dom in kotišče.

Eleonora in Ferdinand, grajska gospa in gospod, sta nas povabila, da smo postali aktivni soigralci pri preizkusih, odkrivanju grajske zgodovine in razreševanju konfliktov ter simpatij. Skratka, bilo nam je lepo. Pred to izkušnjo pa smo se v spremstvu učiteljice Anamarije Meglič sprehodili tudi po Štanjelu.

 

 

Izlet v Biosferno območje Julijske Alpe

Izlet v Biosferno območje Julijske Alpe

Ali ste vedeli, da je Bohinjsko jezero največje naravno jezero v Sloveniji? Je tudi izrazito pretočno, saj se voda v jezeru zamenja trikrat na leto, voda v Blejskem jezeru pa se zamenja le enkrat na tri leta.

To so učenci izvedeli v torek, 14. 5. 2024, na poučnem izletu v Biosferno območje Julijske Alpe. Na pot so se odpravili zgodaj zjutraj. Najprej jih je pot vodila do Knežaka, kjer je v avtobus vstopila skupina učencev iz Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak. Sledila je vožnja do Bleda. V Infocentru Triglavska roža Bled so prisluhnili predstavitvi parka, ogledali so si krajši film. Sledil je ogled stalne razstave »Raj pod Triglavom«, kjer so opazovali biotsko raznovrstnost na območju parka. Čas je bil tudi za nakup spominka. Po obisku Infocentra so se peljali do Bohinjskega jezera. Med vožnjo so napeto poslušali legendo o velikem belem kozlu z zlatimi rogovi – Zlatorogu. Na spletnem naslovu si lahko preberete pripovedko in izveste, kako je zrasla triglavska roža: https://www.slovenskealpe.si/slovenske-alpe/legenda-o-zlatorogu/

Učenci in učitelji so kljub dežju uživali in izvedeli marsikaj novega.

Zahvaljujemo se  ekipi Biosfernega območja Julijske Alpe in Parku Škocjanske jame, ker so nam omogočili ogled čudovitega kotička naše lepe Slovenije.

Nastop učenk PŠ Vreme na spominski slovesnosti na Kozjanah

Nastop učenk PŠ Vreme na spominski slovesnosti na Kozjanah

Občina Divača je v soboto, 18. 5. 2024, obeležila spominski dan na leto 1943, ko je bila požgana brkinska vasica Kozjane. Skupaj z Združenjem borcev za vrednote NOB Sežana in OO Združenja borcev za vrednote NOB Divača so organizirali slovesnost, ki jo je spremljala množica obiskovalcev. Na prireditvi so nastopile tudi učenke podružnične šole Vreme pod mentorstvom Katje Kovačič in Marina Fabčiča. Kulturni program so obogatile s petje in recitacijo.

 

Izšla je Vremščica

Izšla je Vremščica

V letošnji Vremščici smo se odločili raziskati moč besed. Učenci so razmišljali o reku »lepa beseda lepo mesto najde«, iskali besede, ki v nas vzbujajo prijetne občutke, pa tudi tiste, ki nam lahko povzročijo nelagodje. S svojimi literarnimi in likovnimi prispevki nas vabijo, da se ustavimo in premislimo, kakšno moč imajo besede v našem vsakdanjem življenju. Učenci so raziskovali tudi zgodovinsko močne besede, ki so še po 2000 letih in več aktualne. Nekaj svojih težav z besednim nasiljem so zaupali šolski svetovalni delavki, slovenska plavalna zvezda Sara Isaković pa je v pogovoru s šestošolci spregovorila, zakaj je pomembno, da mislimo kot zmagovalci.

Vremščica prinaša tudi nagradni križanki. Vabimo vas, da ju rešite in oddate v škatlo v knjižnici. Konec maja bomo izžrebali praktične nagrade.

SPOMINSKI DAN, SENOŽEČE, 13. MAJ  dan smrti Danila Zelena (9. avgust 1907–13. maj 1941)

SPOMINSKI DAN, SENOŽEČE, 13. MAJ dan smrti Danila Zelena (9. avgust 1907–13. maj 1941)

Danes je v Senožečah potekala počastitev pomembnega zgodovinskega pomnika, smrti Danila Zelena, našega rojaka, sokrajana, junaka, ki je vse življenje aktivno branil in se boril za identiteto našega naroda ter tako postal simbol hrabrosti, odločnosti in predanosti boju za svobodo. Današnji dan je bil leta 1941 bridek, mrk in okruten, saj je tega dne pred 83 leti ugasnilo mlado življenje ene osrednjih osebnosti v boju Primorcev za osvoboditev. In ker je spomin na današnji dan in na to, kar je za nas predstavljal, potrebno ohranjati v srcih in zavesti ter prenašati na naslednje rodove – v opomin in v čast vrednotam, za katere je Danilo hrabro dal svoje življenje, je bilo še kako na mestu, da so organizatorji Društvo Tigr, OE kras – Brkini, povabili našo ravnateljico Damijano Gustinčič, da zbrane nagovori v vlogi slavnostne govornice.

V svojem govoru je poudarila:

»Danilo Zelen se je rodil v izredno narodnozavedni družini, ki mu je že v otroštvu vcepila ljubezen do domovine in vero v boj za pravico. Njegova odločnost in srčnost sta ga že zgodaj vodili, da se je pridružil in se popolnoma posvetil boju proti fašizmu, ki je v tistem času ogrožal našo svobodo in identiteto. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi, naprednimi idejami, neustrašnostjo in srčnostjo je postal simbol poguma in požrtvovalnosti, ki je dajal upanje mnogim, ki so se znašli pod jarmom fašističnega nasilja.

Poleg svojega aktivnega boja proti fašizmu – snovanje sabotažnih akcij, tiskanje protifašističih listov Svoboda in Ljudska fronta, celo priprava atentata na Benita Mussolinija – je bil Danilo Zelen tudi človek, ki je cenil umetnost in se družil z mnogimi ustvarjalci svojega časa. Njegova povezanost z umetniško sfero je bila izraz njegovega širšega duha in razumevanja pomena kulture v boju za svobodo. V tem krogu ga je spoznal tudi Bogomir Magajna, ki je Danilovo narodnoosvobodilno delo visoko cenil in ga pomembno osvetljeval.

Dušan je bilo partizansko ime, pod katerim je Danilo deloval med drugo svetovno vojno in s katerim je zaradi svojih izrednih organizacijskih sposobnosti postal rdeča nit, žila revolucionarnega TIGRa. Njegova hrabrost in odločnost sta bili gonilna sila v tem boju, ki je zahteval mnoga življenja, a naposled prinesel tudi težko pričakovano svobodo in dostojanstvo.

Na usodni 13. maj leta 1941 je umrl pod neusmiljenimi streli sovražnika in izdajalcev, star le 34 let, a njegova zapuščina in spomin živita naprej tudi v nas. Vrednote, za katere je živel, odnos do jezika, kulture, umetnosti, narodne zavednosti, svobode – ohranjamo tudi na naši šoli skozi vzgojo in izobraževanje, med drugim tudi s sodelovanjem na komemoraciji v spomin padlim borcem NOB, proslavah ob 8. marcu v sodelovanju z društvom Dobrnič, spominskem dnevu v Dolenji vasi in na drugih prireditvah, ki poučujejo o zgodovinski poti slovenskega naroda do naše samostojne države. Vrednotam TIGR-a in NOB se poklanja tudi samo ime kulturnega društva Pepca Čehovin Tatjana, ki nosi ime po partizanski učiteljici in s katerim prav tako uspešno sodelujemo. Vsi smo zavezani negovanju spomina na prelomne trenutke v boju za slovenski narod in domovino, da se tako pomembne vrednote s prihajajočimi generacijami, ki so vedno bolj oddaljene od grozot okupatorja, ne izgubijo in nikakor ne zbledijo.

Danes, ob obletnici njegove nasilne smrti, se Danila Zelena – Dušana spominjamo s spoštovanjem in hvaležnostjo. Njegova življenjska zgodba nas opominja, da se je vredno boriti za tisto, kar je prav, in da se moramo vedno zoperstaviti nasilju in nepravičnosti, ne glede na ceno, ki jo moramo plačati.

Naj njegova pogumna duša počiva v miru, njegova dediščina pa naj nas vedno navdihuje k boju »za slovensko besedo, za svobodo, resnico, pravico, za boljši jutri, za novo družbo,« in navsezadnje, za človečnost.«

 

Tako lepo posredovanim mislim so svoj prispevek pridali še učenci dramskega krožka podružnične šole Senožeče pod mentorstvom učiteljice Nataše Adam ter flavtistki Nina Adam in Karin Može Pavlin z mentorico Ivano Perosa iz GŠ Sežana.

Dostopnost